Grško-katoliška škofija Mukačevo-Ušgorod v ukrajinskih Karpatih v soboto obhaja 25. obletnico vnovičnega uradnega obstoja po 42 letih preganjanja. Papež Frančišek na slovesnost kot svojega odposlanca pošilja upokojenega prefekta Kongregacije za misijone, kardinala Jozefa Tomka, so sporočili iz Vatikana.

Zgodovina škofije na meji z Madžarsko, Romunijo in Slovaško sega v leto 1646, ko so na to območje prišli jezuiti. Področje z 1,25 milijoni prebivalcev je več stoletij pripadalo kraljevini Madžarski. Leta 1890 so bila vsa občestva na tem področju še grško-katoliška.

V kasnejših letih se je na območju ukrajinskih Karpatov zaradi upora proti madžarizaciji veliko skupnosti spreobrnilo v pravoslavje. Leta 1918 je ozemlje pripadlo Češkoslovaški, leta 1938 znova Madžarski, leta 1945 pa je prišlo pod oblast Ukrajinske sovjetske republike.



Sistematična likvidacija ukrajinske katoliške skupnosti na območju Karpatov z njihovo duhovno prestolnico Ušgorodom se je pričela leta 1947. Sovjetske oblasti so s preganjanjem v Ušgorodu pričele malce kasneje kot v Lvovu na vzhodu dežele. Leta 1949 so »unijatom« odvzeli škofijski sedež in stolno cerkev v Ušgorodu. Duhovnike so kazensko prisilili v združitev s pravoslavno Cerkvijo. Večina duhovnikov se je temu uprla, zaradi česar so bili obsojeni na visoke zaporne kazni. Po nekaj letih so bili izpuščeni iz zapora, vendar niso več smeli opravljati duhovniškega poklica. Številne cerkve so bile dane v uporabo pravoslavni Cerkvi Moskovskega patriarhata.

Leta 1988 je 43 preostalih duhovnikov izreklo poziv tedanjemu glavnemu tajniku komunistične partije Mihailu Gorbačovu, v katerem so ga »v imenu nekaj sto tisoč vernih državljanov« prosili, naj izda dovoljenje za delovanje njihove Cerkve in naj jim omogočli versko svobodo. V svoji peticiji so duhovniki z mejnega območja Ukrajine ob Romuniji, Madžarski in Češkoslovaški opozorili na »paradoks«, da v Ukrajini prepovedana grško-katoliška Cerkev v obeh socialističnih »bratskih državah« Madžarski in Češkoslovaški »obstaja brez kakršnih koli težav«.

Leta 1989 je Gorbačov naposled izdal odlok o verski svobodi. Grško-katoliški Cerkvi danes pripada med 300.000 in 500.000 vernikov, zanje pa skrbi 160 grško-katoliških duhovnikov.

Vir: Kathpress
Foto: splet