Foto: Vatican Media

Človekoljubna organizacija Karitas Evropa je izrazila zahtevo po humani rešitvi položaja beguncev na turško-evropski meji, poroča avstrijski Kathpress. Evropski notranji ministri naj bi na sinočnjem izrednem srečanju razpravljali o primernih ukrepih, ki bi pomagali razostriti dramatične humanitarne razmere, so predstavniki Karitas Evropa včeraj predlagali v Bruslju.

Če ves čas izpostavljamo le zaščito evropskih meja, s tem kriminaliziramo begunce in povzročamo paniko, menijo pri človekoljubni organizaciji. Potreben pa je skupen načrt držav članic Evropske zveze, da bi podprli ženske, moške in otroke na meji z Evropo. Evropa se mora spomniti svoje odgovornosti in temeljnih vrednot, iz katerih je zrasla. Nasilje do beguncev, ki poskušajo priti v Evropo, ni sprejemljivo.

Na grško-turški meji se namreč nadaljujejo napetosti med grškimi oblastmi in migranti, ki si prizadevajo za prečkanje meje. Z obeh strani je slišati zvoke strelnega orožja, zabeležena je bila tudi uporaba solzilca (po nekaterih podatkih naj bi turška policija z njim opremila tudi prebežnike).

Nov val beguncev v Evropo?

Odkar je Turčija minuli napovedala odprtje meja, se je proti Evropi znova napotilo na tisoče beguncev, pa poroča spletni portal Vatican News. Turčija ne bo več upoštevala dogovora z Evropsko zvezo iz leta 2016, da si bi prizadevala preprečiti nezakonito prečkanje meja v zameno za humanitarno pomoč. Turčija se je za odprtje meje proti Evropi odločila potem, ko je v napadih sirske vlade s podporo Rusije v pokrajini Idlib na severozahodu Sirije življenje izgubilo večje število pripadnikov turških čet.

Karitas Evropa skupaj s 64 evropskimi organizacijami poziva, naj se poskrbi predvsem za posebej ranljive skupine beguncev, kot so recimo mladoletniki brez spremstva. Solidarnost bi morali izkazati tako Grčiji kot prebežnikom, zatrjujejo predstavniki človekoljubne organizacije.

Prenatrpana begunska taborišča

Evropski voditelji so obljubili, da bodo Grčiji zagotovili 700 milijonov evrov pomoči, Turčijo pa prosijo, naj vendarle upošteva dogovor iz leta 2016.

Po navedbah grške vlade v uradnih begunskih taboriščih na grških otokih živi več kot 40.000 ljudi. Po podatkih ZN so omenjena taborišča predvidena za sprejem 6.000 oseb. Večina beguncev naj bi prišla iz Sirije, med njimi pa so tudi prebežniki iz Afganistana, Irana in afriških držav.