Na praznik Brezmadežne se je v Bruslju z okroglo mizo zaključila kampanja 'Nič revščine', ki jo je v evropskem letu boja zoper revščino in socialno izključenost organizirala Karitas Evropa. Kot je v pogovoru za vatikanski radio dejal odgovorni za Evropo pri Karitas Italija Livio Corazza, je bila kampanja izredno pozitivna, saj so se prvič v zgodovini Karitas iz vse Evrope združile v skupni pobudi. To jim je po njegovih besedah med drugim pomagalo razširiti krog tistih, ki lahko skupaj s Karitas sodelujejo v boju zoper revščino.

Škofijske Karitas so bile v tem kampanji protagonistke, saj so priredile številne pobude, v katere so vključile ne le cerkveni krog, marveč tudi ljudi iz družbenih in civilnih ustanov, je dejal Corazza. Hkrati je opozoril, da so množični mediji kampanjo 'Nič revščine' spregledali, ter dejal, da to pomeni, da se svet s problemom revščine ukvarja le tedaj, kadar gre za zelo resne razmere. Kljub temu pa je Corazza prepričan, da se je v evropskem letu boja zoper revščino in socialno izključenost občutljivost ljudi za to težavo povečala ter da se je svet zavedel, da je revščina vprašanje, ki zadeva vse ljudi. Corazza pa je tudi izrazil skrb glede dejstva, da je zamisel 'Nič revščine' zgolj sen. Misliti, da lahko povsem izkoreninimo revščino, je sen, je dejal, toda vseeno moramo v to verjeti, saj se bomo le tako zmogli boriti in revščino zmanjšati.

Razširjenost revščine v Evropi je zelo velika. V Evropski zvezi naj bi v revščini živelo več kot osemdeset milijonov ljudi. Reven je vsak peti otrok državljan Evropske zveze in eden od štirih samskih ljudi, starih več kot petinšestdeset let. Šestdeset milijonov ljudi v vzhodni Evropi živi z manj kot dvema evroma na dan, okoli dvestoosemdeset tisoč ljudi z evropske celine naj bi bilo žrtev trgovine z ljudmi, več kot sedem milijonov prebivalcev srednje in vzhodne Evrope pa je nepismenih. Eden od desetih ljudi iz držav članic Evropske zveze je reven kljub zaposlitvi.

Ti podatki so zaskrbljujoči, sramotni in nedopustni, opozarja Karitas Evropa, ki je zato sprejela nekaj ciljev, s katerimi do leta 2015 zmanjšali razmahnjenost revščine na stari celini. Med temi cilji, zapisanimi v posebni peticiji za zmanjšanje revščine, so denimo prepolovitev števila otrok, ki živijo v revščini, zagotovitev minimalne ravni socialne varnosti za vse ljudi, dostojne pokojnine, nadomestila za bolne in ustrezni dohodek za vse v resni potrebi, dostopnost osnovnih zdravstvenih storitev vsem evropskim državljanom, povečanje dostopnosti do socialnih stanovanj v Evropi ter zmanjšanje brezposelnosti na manj kot pet odstotkov.