FOTO: Wikipedia

Karl von Habsburg se odločno zavzema za Evropo, ki bi segala onkraj meja Evropske zveze. V pogovoru za dunajski cerkveni časnik Der Sonntag je Habsburg poudaril, »da Evropska zveza ni Evropa«. Velik nesporazum je, »če ljudje enačijo Evropo in Evropsko zvezo«. Trenutna sestava Evropske zveze se Habsburgu zdi »nepopolna, saj je veliko držav, ki organsko pripadajo Evropi, vendar zaenkrat niso članice Evropske zveze«. Njegov cilj je »poudarjati Evropo kot celoto«, je pojasnil predsednik Panevropskega gibanja v Avstriji in vnuk avstrijskega cesarja, ki bo 11. januarja dopolnil 60 let.

Evropska zasnova je »seveda močno povezana z našo družino, tudi zgodovinsko«, je poudaril Habsburg, ki je bil v letih med 1996 in 1999 tudi poslanec Evropskega parlamenta. »Imamo osebne zveze v skoraj vseh evropskih državah, zato se po vsej Evropi počutim kot doma.« Glede svojega očeta Otta je Karl von Habsburg povedal: »Zelo redko sem ga videl žugati s kazalcem, vedno pa sem bil z njegove strani deležen popolne podpore.« Očetu so se posebej pomembni zdeli zgodovina, politika, zemljepis in religija: »Vedno sem dobro razumel, kako zelo pomembna je religija za izgradnjo naše družbe, našega sistema vrednot.«

Prizadevanje za kulturne dobrine po vsem svetu

Karl von Habsburg si med drugim prizadeva tudi za ohranjanje kulturnih dobrin, kot predsednik združenja »Blue Shield International«. Podobno kot Rdeči križ v vojni in miru varuje ljudi, tako »Blue Shield« (Modri ščit) varuje ogrožene kulturne dobrine, ki predstavljajo istovetnost določene družbe oz. skupnosti v svetu. V pogovoru je pojasnil: »Prizadevanje za kulturne dobrine zame pomeni prizadevanje za našo istovetnost.« Močno podcenjeno je, da »izgubljamo dele naše skupne svetovne istovetnosti, ko recimo v oboroženih sporih uničujejo kulturne dobrine, ali pa ko se izgubljajo posamezni svetovni jeziki«.

Kot je v svoji zadnji izdaji poročala revija Information Christlicher Orient, je Karl von Habsburg kot predsednik »Modrega ščita« minulo jesen prvič obiskal Tur Abdin na jugovzhodu Turčije. V nekdanjem središču Sirske pravoslavne cerkve stojijo samostani in cerkve, ki segajo v prva stoletja krščanstva. Trenutno na tem območju živi le še okoli 2.500 kristjanov.