Očistimo Slovenijo v enem dnevu! je naslov enodnevne vseslovenske prostovoljne čistilne akcije, ki bo potekala v soboto, 17. aprila 2010. Pobudnik akcije, društvo 'Ekologi brez meja', je k sodelovanju pritegnilo že več kot tisoč državnih ustanov, občin, organizacij, podjetij in posameznikov, vključno s katoliško Cerkvijo.

Cilj projekta je združiti 200.000 prostovoljcev, izdelati prvi narodni digitalni register in zemljevid z lokacijami divjih odlagališč, odstraniti najmanj 20.000 ton ilegalno odvrženih komunalnih in kosovnih odpadkov, očistiti okolice šol, vrtcev, naselij in sprehajalnih poti.

Prostovoljci trenutno popisujejo divja odlagališča, ki jih ima tretjina slovenskih občin. Doslej so prek Geopedije pregledali petino Slovenije in odkrili 2.246 potencialnih divjih odlagališč. Pri tem jim pomagajo tudi občani, ki so prijavili že več kot 100 divjih odlagališč. Divja odlagališča je mogoče prijaviti na spletni strani http://www.ocistimo.si/. Pred mesecem dni so skavti, taborniki in druge nevladne organizacije na iskalno-čistilni akciji izvedli skupno terensko popisovanje divjih odlagališč, pomagali pa so jim tudi vojska, policija in Zavod za gozdove Slovenije.

Zgodovina pobude

Prvo nacionalno prostovoljno čistilno akcijo so pod imenom Let's Do It, Estonia! (Dajmo, Estonija!) izvedli 3. maja 2008 v Estoniji. Čistilne akcije se je udeležilo 50.000 prostovoljcev, kar pomeni 4 % prebivalstva, ki so v samo petih urah iz narave odstranili 10.000 ton smeti. Država bi za tak projekt potrebovala tri leta in več kot 22 milijonov evrov. Za uspeh akcije so poskrbeli tudi prostovoljci, ki so s pomočjo Google Maps in mobilnih telefonov z GPS-om, popisali kar 10.656 divjih odlagališč in izdelali podatkovno bazo, kar je omogočilo učinkovito logistično načrtovanje.

Problem divjih odlagališč odpadkov v Sloveniji

V Sloveniji naj bi bilo po ocenah 50.000–60.000 divjih odlagališč, na katerih leži okrog 400.000 ton odpadkov. Njihova površina zavzema 6 km2, kar je površina dveh Bohinjskih jezer. Večino materiala na odlagališčih (okoli 85 %) predstavljajo gradbeni in organski odpadki, okoli 10 % pa je komunalnih odpadkov. Količina komunalnih odpadkov na divjih odlagališčih je ocenjena na okrog 40.000 ton, kar je količina, ki jo Slovenci proizvedemo v 25 dneh. Velik del divjih odlagališč se nahaja na vodovarstvenih območjih, zato so ta odlagališča problematična z več vidikov: onesnažujejo okolje in naravni habitat, kemične snovi pronicajo v podtalnico, ki je glavni vir pitne vode v Sloveniji, onesnažujejo prst, saj mnoge snovi in materiali niso ali pa so zelo počasi razgradljivi, vizualno onesnažujejo okolje in ustvarjajo negativno javno podobo občin in posledično države.