FOTO: Oton Naglost

47 verskih ustanov je včeraj odstopilo od vlaganj v podjetja, ki prispevajo k izpustu toplogrednih plinov, poroča Radio Vatikan. Gre za katoliške, protestantke in judovske ustanove v 21 državah. Med katoliškimi so tudi Komisija škofovskih konferenc pri Evropski zvezi (ComECE), Karitas Azija in Združenje katoliških duhovnikov ZDA. Gibanju se je doslej pridružilo že okoli 400 katoliških ustanov.

Odločitev je v skladu z operativnimi smernicami o celostnem okoljevarstvu, ki so izšle v letošnjem juniju, ob peti obletnici papeževe okrožnice Hvaljen, moj Gospod, pod naslovom Pot za skrb za skupen dom. Dokument je bil rezultat skupnega dela različnih vatikanskih dikasterijev, nekaterih škofovskih konferenc in katoliških organizacij, v njem pa katoličani in kristjani na splošno najdejo smernice za zdrav odnos s stvarstvom. Med temi je tudi poziv, naj se izogibajo vlaganjem v podjetja, ki škodujejo človeški ali družbeni ekologiji, recimo prek podpore splava ali trgovine z orožjem, ali pa okoljski ekologiji, recimo prek izpustov toplogrednih plinov.

Prizadevanje za uresničevanje Pariškega sporazuma je zelo pomembno

Del pobude odstopanja od vlaganj v toplogredne pline je tudi Komisija škofovskih konferenc pri Evropski zvezi. Glavni tajnik komisije Manuel Enrique Barrios Prieto je tudi druge ustanove pozval, naj se pridružijo temu gibanju, da bi »skupaj naredili konkretne korake za rešitev podnebne krize«. Po njegovih besedah je prizadevanje za uresničevanje Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah zelo pomembno. Rešitev podnebne krize bo človeško družino obvarovala pred nevarnostmi sveta, katerega ozračje se vedno bolj segreva. Zato je po mnenju glavnega tajnika ComECE odločno delovanje sedaj bistvenega pomena. Inger Andersen, izvršna direktorica okoljskega programa pri Združenih narodih in glavna podtajnica ZN, pa je izjavila, da je »gospodarska moč verstev, usmerjena v odgovorna vlaganja in v zeleno okoljevarstvo, lahko pomembno gibalo pozitivnih sprememb in spodbuda za druge«.

V ospredju dokumenta Pot za skrb za skupen dom je sporočilo okrožnice Hvaljen, moj Gospod: vse je med seboj povezano, ne obstajajo ločene krize, ampak ena sama in kompleksna družbeno-okoljska kriza, ki zahteva dejansko okoljsko spreobrnjenje. Poudarjena je potreba po okoljskem spreobrnjenju ter po preoblikovanju miselnosti, ki vodi v skrb za življenje in stvarstvo, k dialogu z drugimi in k zavedanju, da so svetovni problemi med seboj močno povezani.

Prizadevanje katoličanov za čisto in obnovitveno energijo je že sicer del družbenega nauka Cerkve. Papež Pavel VI. je pred petdesetimi leti izpostavil, da je »vse organsko prepleteno« v skladu z »ljubečim načrtom Stvarnika«, ter že takrat opozarjal pred nevarnostjo »prave okoljske katastrofe«.

O načinih za razvoj trajnostnega gospodarstva na mednarodni konferenci Frančiškova ekonomija

Tudi papež Frančišek v okrožnici iz leta 2015 Hvaljen, moj Gospod poudarja, da je vse med seboj povezano, ter spregovori o kompleksni krizi, ki je tako družbena kot okoljska: »Ko govorimo o 'okolju', izpostavljamo še nek drug odnos: tisti med naravo in družbo, ki v njej prebiva. To nam preprečuje, da bi na naravo gledali kot na nekaj, kar je od nas ločeno, ali kot na goli okvir našega življenja. V naravo smo vključeni, njen del smo in z njo smo prežeti. Razlogi, zaradi katerih je nek kraj onesnažen, zahtevajo analizo delovanja družbe, njenega gospodarstva, ravnanja, njenih načinov dojemanja stvarnosti.

Glede na obseg sprememb ni več mogoče najti ustreznega in za vsak posamezen del problema ločenega odgovora. Poglavitno je, da iščemo celostne rešitve, ki upoštevajo vplivanje naravnih sistemov med seboj in z družbenimi sistemi. Ni dveh med seboj ločenih kriz, okoljske na eni in družbene na drugi strani, temveč le ena med seboj prepletena družbeno-okoljska kriza. Smernice za reševanje terjajo celosten pristop v boju proti revščini, pri vračanju dostojanstva izključenim in tudi pri ukvarjanju z naravo« .

O inovativnih načinih, na katere lahko katoličani razvijajo trajnostno gospodarstvo, bodo sicer razpravljali udeleženci mednarodne konference Frančiškova ekonomija, predvidene za 19. november. Med udeleženci bodo predvsem predstavniki mladih.