Neslaven konec pa je včeraj doživela slovenska pobuda o tem, da bi status kandidatke za članstvo v Evropski uniji poleg Ukrajine in Moldavije prejela tudi Bosna in Hercegovina. V razpravi se je tako pokazalo, da je nasprotovanje slovensko-avstrijskemu predlogu še vedno preveliko. Kljub temu pa evropski politiki Bosni in Hercegovini še vedno niso popolnoma zaprli vrat.

Ob nastopu nove vlade je bila smer, ki naj bi jo ta začrtala v slovenski zunanji politiki, precejšnja uganka. Pojavljali so se številni očitki o tem, da bo njena smer veliko bolj proruska in bo v marsičem pomenila spremembo slovenske zunanje politike. Toda, kot kaže, je bil strah pred spremembami odveč.

Slovenija ostaja zavezana evropski prihodnosti Ukrajine

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je namreč danes po temeljiti razpravi, ki jo je opravila s člani nove sestave Strateškega sveta za zunanjo politiko, poudarila, da bo Slovenija še naprej pomagala Ukrajini na vseh mogočih področjih, tako v obliki humanitarne pomoči in pri obnovi države, kot pri štipendiranju ukrajinskih beguncev.

Pomoč v orožju po njenem mnenju sicer ne more biti prioriteta, saj zgolj z njim ne bo mogoče doseči miru. Vendar pa o tem, kaj je zanjo sprejemljivo in kaj ne, odloča Ukrajina sama. “Vloga Slovenije in EU pri tem pa je, da ji na tej poti nudita vso ustrezno podporo,” je še poudarila ministrica. Ob tem je pojasnila, da Slovenija pri tem ne bo pozabila na spodbujanje širitvenega procesa na države zahodnega Balkana, saj je to eden od njenih ključnih zunanjepolitičnih interesov.

Razočaranje za Zahodni Balkan

Če so lahko včerajšnji vrh v Ukrajini in Moldaviji pospremili z zadovoljstvom, pa je jasno, da se v kratkem še ne bo zgodil preboj pri širitvi na Zahodni Balkan. Člani Sveta EU so tako včeraj zavrnili slovensko-avstrijsko pobudo, po kateri bi status kandidatke za članstvo prevzela tudi Bosna in Hercegovina.

Kljub temu je Slovenija po mnenju premierja Roberta Goloba dosegala pomemben premik, saj naj bi pobuda Slovenije potegnila BiH iz neke vrste evropske pozabe, v kateri je bila dolga leta, voditelji pa so postavili tudi časovnico, po kateri bi se vprašanje članstva BiH lahko znova znašlo na seji Evropskega sveta.

Tako naj bi Evropska komisija predvidoma do oktobra pripravila poročilo o izpolnjevanju štirinajstih prednostnih nalog, ki jih je EU že pred tremi leti določila kot predpogoj za njeno kandidaturo. V preteklosti naj bi bili njenemu članstvu sicer najbolj nenaklonjeni na Nizozemskem, Danskem in tudi v Franciji.

Žarek upanja za Severno Makedonijo

Razočaranje za države zahodnega Balkana je sicer danes nekoliko omililo sporočilo francoskega predsedstva, da naj bi bolgarski parlament umaknil veto na začetek pogajanj Severne Makedonije v članstvu v uniji. V zameno pa bi morala ta država v svoji ustavi priznati Bolgare kot "enakopravne z drugimi narodi".

Cerar: Ta del Balkana je del Evrope

Za mnenje o tem, kakšna politična usoda v naslednjih letih čaka zahodni Balkan, smo povprašali dolgoletnega diplomata in veleposlanika Boža Cerarja. Ta je izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo Evropskega sveta, ki je status kandidatke za članstvo v EU podelil Ukrajini in Moldaviji.

Seveda pa Sloveniji ni vseeno, da se to ni zgodilo tudi v primeru Bosne in Hercegovine, saj si je ta vedno prizadevala, da bi ji tudi te države Zahodnega Balkana sledile v Evropsko unijo in NATO.

Po njegovem mnenju bi Albanija in Severna Makedonija po umiku bolgarskega veta sedaj lahko kmalu začeli s pristopnimi pogajanji. Izrazil pa je tudi pričakovanje, da bodo v BiH morali storiti veliko več in pokazati “resno voljo vseh konstitutivnih narodov v BiH, da krenejo po tej poti”.

V nasprotnem primeru pa se moramo zavedati, da jo lahko kdo spelje tudi na drugačno pot. Kajti “dejstvo je, da se na Balkanu prepletajo interesi ne samo članic Evropske unije, ampak sta tu prisotni tudi Rusija in Kitajska”.

Vendar pa vsi vemo, da je tudi ta del Balkana del Evrope, in da bi se čim prej moral pridružiti ostalemu delu Evrope, ki je pokrit z Evropsko unijo, svojo misel zaključuje Cerar.