V svetu, v katerem je Cerkev preganjana in le redki posamezniki se zavedajo posledic brez vere, je individualizem dosegel višek. Prostozidarji so zavzeli svet, edini ostanek vere pa je rimskokatoliška manjšina. Ljudje so izgubili svojo duhovno stran, zato so zdolgočaseni, živijo oz. životarijo tjavendan in se celo odločajo za legalno evtanazijo.

Obupno stanje spretno izkorišča karizmatični voditelj Julian Felsenburgh, ki svojim zvestim privržencem obljublja mir, nasprotnikom pa mučenje in smrt. Velika večina mu slepo sledi in Felsenburgh kmalu postane gospodar sveta. S tem pa se ne namerava sprijazniti p. Percy Franklin, ki ima drugačne ideje in je edino upanje za redke preostale katoličane. Samooklicanemu voditelju se odločno upre.

Roman Gospodar sveta je razdeljen v tri dele, poimenovane po glavnih dogodkih: Prihod, Spopad (ta je najdaljši) in Zmaga. Zgodba doživi vrhunec prav v spopadu dveh močnih osebnosti, dveh različnih idej. A njun boj ni zadnji, saj se sile nenehno bojujejo za prevlado nad svetom.

Roman je napisal Robert Hugh Benson, sin canterburyjskega nadškofa in anglikanski duhovnik. Leta 1903 se je spreobrnil v katolištvo in že leto pozneje postal duhovnik. Knjigo Gospodar sveta je napisal leta 1907 in velja za enega prvih antiutopičnih romanov. Papež Benedikt XIV. In papež Frančišek sta jo označila za preroško.