Imenovanje petih novih kardinalov je v skladu s smernicami papeža Frančiška, da v kardinalski zbor sprejme zaslužne škofe z obrobnih območij katoliške Cerkve – denimo Mali in Laos, kot je ob koncu tedna poročal Radio Vatikan. Do Frančiškovega pontifikata so na kardinalski škrlat lahko računali škofje velikih škofij, pri tokratnem imenovanju to velja le za barcelonskega nadškofa.

Z 68-letnim Andersom Arboreliusom bo prvič v zgodovini Cerkve za kardinala imenovan Šved. Arborelius je Frančiška sprejel lansko jesen v Lundu, kjer je bila velika slovesnost ob 500. jubileju reformacije. Katoliška škofija Stockholm uradno šteje 116.000 članov, vendar v škofiji domnevajo, da na Švedskem živi okoli 150.000 katoličanov. Škofija zaobjema celotno Švedsko. Katoličani so večinoma priseljenci iz katoliških držav. Do leta 2000 je v tej skandinavski državi evangeličansko-luteranska Cerkev veljala za državno; vsak Šved je ob rojstvu samodejno postal njen član.

Arborelius, rojen 24. septembra 1949, se je pri dvajsetih spreobrnil v katolištvo in vstopil v karmeličanski red. Leta 1979 je prejel duhovniško posvečenje, leta 1998 pa je bil imenovan za škofa stockholmske škofije, ki s površino okoli 450.000 kvadratnih kilometrov obsega celotno državo.

74-letni nadškof Jean Zerbo od leta 1998 vodi nadškofijo Bamako v prestolnici večinsko muslimanskega Malija, kjer so na severu države v zadnjih letih zavladali islamisti. Nadškof »je igral dejavno vlogo pri mirovnih pogajanjih v Maliju«, je zapisano v kratki biografiji, ki jo je ob koncu tedna objavil Sveti sedež. Poleg tega si Zerbo prizadeva za spravo in solidarnost v tej zahodnoafriški državi in se bori proti družbenem izključevanju. Le okoli dva odstotka prebivalcev Malija pripada katoliški Cerkvi.

71-letnega nadškofa Juana Joséja Omello je papež Frančišek decembra 2015 imenoval za vodjo barcelonske nadškofije, pred tem pa je Omella opravljal različne naloge kot škof in pomožni škof. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je leto dni deloval kot misijonar v takratnem Zairu, današnji Demokratični republiki Kongo. V Španski škofovski konferenci Omella vodi komisijo za družbeno pastoralo.

73-letni škof Louis-Marie Ling Mangkhanekhoun iz Laosa je obenem v svoji domovini tudi apostolski vikar v Pakséju. Študiral je v Laosu in Kanadi, duhovniško posvečenje je prejel leta 1972, ter ustanovil katehetsko šolo in sistem pastoralne oskrbe v odročnih gorskih vaseh v Laosu. Katoličani v tej jugovzhodni azijski državi živijo v skrajnem položaju diaspore, njihov delež med prebivalstvom je 1,5 %, Cerkev je v državi zelo zatirana. V Laosu tako sploh ni škofij, temveč le apostolski vikariati.

75-letni škof Gregorio Rosa Chávez je že od leta 1982 pomožni škof v San Salvadorju. Med drugim je študiral v Belgiji, deluje pa tudi kot župnik. Na celinski ravni je predsednik Karitas za Latinsko Ameriko in Karibsko otočje.

Imenovanje Rose Chaveza je po navedbah Radia Vatikan posebej presenetljivo. Zelo redko se namreč zgodi, da je v kardinalski zbor povabljen pomožni škof, poleg tega pa nadškof škofije v salvadorski prestolnici, José Luis Escobar Alas, sam ni kardinal.

Prav tako je neobičajno, kot v primeru škofa Linga Mangkhanekhouna, da kardinalski naziv prejme apostolski vikar. Apostolski vikariat je predstopnja za ustanovitev škofije.

Frančišek je v štirih letih svojega pontifikata doslej vodil tri konzistorije, na katerih so bili imenovani kardinali, teh pa je bilo skupaj 56. 13 med njimi je bilo starejših od 80 let, kar pomeni, da v konklavu nimajo volilne pravice. Pet novoizbranih kardinalov je starih od 68 do 75 let in torej upravičenih sodelovati pri volitvah novega papeža.

Vir: Kathpress
Foto: splet