Satira si po mnenju papeža Frančiška ne sme privoščiti vsega: »Obstajajo meje, vsaka religija ima svoje dostojanstvo«, je sveti oče dejal glede satiričnega časnika Charlie Hebdo v pogovoru s časnikarji med letom iz Šrilanke na Filipine. »Iz vsake religije, ki spoštuje človeško življenje, človeško osebo, ne moremo narediti predmeta posmeha«, je dejal Frančišek.

Svoboda nemotenega izpovedovanja religije je po papeževih besedah temeljna pravica vsakega človeka, prav tako kot svoboda izražanja. Svoboda izražanja pa vključuje tudi »dolžnost, da izrečemo nekaj, kar bo prispevalo k skupni blaginji«. To bi morala biti »svoboda brez žalitev«. Tudi pri svobodi mnenja obstajajo meje: »Ne smemo izzivati, vere drugih ne smemo žaliti«, je prepričan sveti oče.

Frančišek je obenem pokazal določeno stopnjo razumevanja do dejstva, da se nekateri ljudje na žalitve svoje osebne ali verske istovetnosti odzovejo zelo goreče. V šali se je obrnil k svojemu organizatorju potovanj, Albertu Gasbarriju, ki je stal poleg njega: »Če doktor Gasbarri, ki je moj prijatelj, užali mojo mater, jih dobi po nosu.« Ob tem je poudaril: »V imenu religije ne smemo nikogar raniti, se iti vojne ali ubijati.«

Vera je po papeževih besedah v današnjem času prepogosto tema zbadanja ali pa je postavljena na rob družbe, kot nekakšna subkultura, ki nima nikakršne povezave s sodobno kulturo. V luči napada na satirični časnik Charlie Hebdo je Frančišek neizpodbitno obsodil ubijanje v imenu religije. Nihče nima pravice, da vojno in umore upravičuje kot Božje poslanstvo. »To je zabloda v odnosu do Boga«, je pojasnil Frančišek.

Papež je v pogovoru s časnikarji potrdil, da tudi pri njegovem varovanju trenutno veljajo strožji varnostni ukrepi, njega pa bolj skrbi za njegove obiskovalce. Sam se s terorističnimi grožnjami najlaže spopada z mešanico ponižnosti, odpovedi nasilju in precejšnjo dozo nevednosti. V šali je pojasnil: »Včasih se vprašam: in če me kaj doleti? Gospod, poskrbi vsaj za to, da me bo čim manj bolelo! Bolečine namreč ne prenašam prav dobro.«

Kot je še dejal sveti oče, razmišljajo tudi o pripravi novega mirovnega srečanja predstavnikov svetovnih religij. Sam je o tem govoril s kardinalom Jean-Louisjem Tauranom, predsednikom Papeškega sveta za medverski dialog, vendar podrobnosti časnikarjem na letalku ni predstavil.

Papež Janez Pavel II. je jeseni 1986 predstavnike svetovnih religij prvič povabil na mirovno srečanje v Assisi in takrat naletel na izjemen odziv. Benedikt XVI. je ob 25. obletnici prvega srečanja leta 2011 prav tako sklical mirovno srečanje v Assisiju. Papež Frančišek je jeseni 2013 poromal v rojstno mesto svojega zavetnika.

Medverski dialog z budizmom je papež označil kot pomemben dosežek po drugem vatikanskem cerkvenem zboru (1962-1965). Koncil je priznal vrednote v različnih veroizpovedih. »Kako torej ne bi obiskal budističnega templja«, je bil Frančiškov komentar, ko je dan pred odhodom iz Šrilanke nenačrtovano obiskal tempelj Mahabodhi v otoški prestolnici Colombo.

V središče sporočila svojega obiska na Filipinih pa želi postaviti »uboge«, je pojasnil papež. Predvsem mu na srcu ležijo žrtve cunamija, ki je deželo prizadel jeseni 2013, saj ljudje še vedno trpijo za hudimi posledicami naravne katastrofe.

Vir: Kathpress / kath.net

Foto: RV / ANSA