Na Ministrstvu za finance so po besedah državne sekretarke Katje Božič pripravljeni razmišljati o spremembah glede izvzetja obdavčitev plačil OMD, vendar šele po dodatnih pogovorih. Predlagala je oblikovanje medresorske delovne skupine, ki bo vključevala predstavnike kmetijskih organizacij in bi do konca letošnjega aprila pripravila analizo metodologije za določanje katastrskega dohodka in OMD plačil.

Pravičnejše upoštevanje težjih pridelovalnih pogojev

Na podlagi ugotovitev delovne skupine bi po potrebi oblikovali ukrepe v smeri pravičnejšega upoštevanja težjih pridelovalnih pogojev pri določitvi katastrskega dohodka, OMD plačil in morebitni razmislek o spremembi obstoječe davčne obravnave OMD plačil, so sporočile kmetijske organizacije (Sindikat kmetov Slovenije, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Zveza kmetic Slovenije).

Tudi včerajšnja pogajanja niso prinesla napredka. FOTO: KGZS

Sredstva razdeljevati tarčno in ne razpršeno

Tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić se je strinjala, da je treba sredstva razdeljevati tarčno in ne razpršeno ter da je prav zato potrebna medresorska delovna skupina, ki bi pripravila strokovne argumente za morebitne ukrepe. Predstavniki kmetijskih organizacij sicer ustanovitvi delovne skupine ne nasprotujejo, a to ne spremeni njihove zahteve po takojšnjem izvzetju OMD plačil iz obdavčitve.

S temi plačili si pokrivajo samo del stroškov

Kmetje na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD – 45.000 kmetij, od tega 10.000 mladih kmetij, in 338.000 hektarjev kmetijskih zemljišč) imajo namreč izjemno težke pridelovalne pogoje in zelo visoke stroške, ki jih račun katastrskega dohodka ne vključuje. V prvi vrsti opravljajo okoljsko funkcijo in si s temi plačili pokrivajo samo del stroškov, opozarjajo kmetijske organizacije.

Stopnjevanje pritiska in organizacija protestnih aktivnosti

Ker na torkovem sestanku s predstavnicama kmetijskega in finančnega ministrstva ni bilo zagotovljenih nobenih konkretnih ukrepov, reprezentativne kmetijske organizacije napovedujejo stopnjevanje pritiska, in sicer z organizacijo protestnih aktivnosti, podrobnosti o protestu pa bodo sporočile v prihodnje. Hkrati pa že zdaj podpirajo proteste evropskih in slovenskih kmetov kot posledica uvoza cenene hrane iz tretjih držav in negativnih posledic zelenega prehoda za kmete.