Knjiga o Leonardu Da Vinciju
Knjiga o Leonardu Da Vinciju
Založba Učila International je izdala zajetno biografijo Leonardo Da Vinci, o enem največjih slikarjev in izumiteljev do zdaj.
Leonarda da Vincija, italijanskega renesančnega arhitekta, izumitelja, inženirja, kiparja in slikarja, človeka, ki zaradi svoje vsestranske nadarjenosti (tvorno je prispeval k razpravam o anatomiji, astronomiji, gradbeništvu) pooseblja definicijo genija, bomo odslej lahko spoznali tudi v odlični, skoraj 600-stranski obsežni barvni monografiji Walterja Isaacsona.
Najustvarjalnejši genij
Čeprav nam je Leonardo zapustil eni najznamenitejših slik vseh časov – Zadnjo večerjo in Mono Lizo –, je sebe videl prav toliko kot znanstvenika in inženirja kot umetnika. Strastno, včasih že kar obsedeno se je poglabljal v inovativno preučevanje anatomije, okamnin, ptic, srca, letečih strojev, botanike, geologije in orožja. V zgodovino se je zapisal kot najustvarjalnejši genij vseh časov prav zato, ker je bil sposoben stati na križišču umetnosti in znanosti, tako kot Vitruvijec (moška figura s popolnimi proporci, vrisana v krog in kvadrat) na njegovi znameniti risbi.
Slika Zadnje večerje v samostanu v Milanu
Najznamenitejši smehljaj
Leonardo je z znanstvenimi dognanji dopolnjeval slikanje. Lupil je kožo z obrazov trupel, ločil mišice, ki premikajo ustnice in potem naslikal najznamenitejši smehljaj vseh časov.
Preučeval je človeške lobanje, napravil risbe kosti in zob po plasteh ter upodobil agonijo koščenega sv. Hieronima.
Raziskoval je matematiko optike, ugotavljal, kako svetlobni žarki padajo na roženico, in na Zadnji večerji prikazal čarobne iluzije spreminjajočih se vizualnih perspektiv.
Vedoželjnost, skrbno opazovanje, domišljija
Čeprav o Leonardu vemo veliko tako iz šolskih učbenikov kot iz številnih monografij, posvečenih temu velikemu umetniku in izumitelju, pa je pričujoča biografija, ki jo je napisal Walter Isaacson, avtor priznanih uspešnic o Stevu Jobsu, Einsteinu in Benjaminu Franklinu (prevod njegovega dela o Stevu Jobsu je leta 2012 prav tako izšel pri založbi Učila International), posebna zaradi izhodišča, saj se ne osredišča na slike, temveč izhaja iz Leonardovih izjemnih beležnic.Avtor namreč meni, da več kot 7.200 strani zapiskov, risb in sklic, ki so se po nekem čudežu ohranili vse do danes, najbolje razkriva njegov veličastni um.
Obraz Device
Na osnovi tisočih strani iz beležnic ter novih odkritij o njegovem življenju in delu je Isaacson prepletel Leonardovo umetniško in znanstveno ustvarjalnost v živo pripoved. Prikaže nam, da njegova genialnost sloni na sposobnostih, ki jih lahko gojimo tudi sami, na primer nenasitni vedoželjnosti, skrbnem opazovanju in igrivi domišljiji, ki že meji na fantazijo.
Najbolj neizprosno vedoželjen človek
Izumljal je zelo različne tehnične naprave.
Leonardovo živo zanimanje za tako različna področja in dejavnosti je krmililo njegovo ustvarjalnost, svoje pa je prispevala tudi njegova svojevrstna in neprilagojena narava. Bil je nezakonski otrok, gej, vegetarijanec, levičar. Zlahka se je s čim zamotil ali se pustil premotiti, včasih je bil tudi krivoverski.Njegovo življenje nam je lahko v opomin, da ne smemo le sprejemati uveljavljenih resnic, temveč moramo biti pripravljeni o njih tudi podvomiti. In prav takšen odnos do sveta bi morali predati tudi svojim otrokom: »zaupajte domišljiji in kot nadarjeni uporniki razmišljajte drugače,« pravi odlični ameriški biograf v knjigi o »najbolj neizprosno vedoželjnem človeku vseh časov«.
Poglabljal v inovativno preučevanje anatomije, okamnin, ptic, srca, letečih strojev, botanike, geologije in orožja.
O avtorju
Walter Isaacson, ameriški pisatelj in novinar ter univerzitetni profesor zgodovine v Tulanu, je bil direktor Aspen Instituta, predsednik uprave CNN-a in urednik revije Time. Napisal je knjige The Innovators (Izumitelji); Steve Jobs; Einstein: His Life and Universe (Einsteinovo življenje in vesolje); Benjamin Franklin: An American Life (Benjamin Franklin: ameriško življenje) in Kissinger: A Biography (Kissingerjev življenjepis), z Evanom Thomasom pa je napisal še delo The Wise Men: Six Friends and the World They Made (Šest prijateljev in svet, ki so ga ustvarili).
Znanost v duši
Založba Učila je izdala knjigo Znanost v duši. Izbrana dela strastnega racionalista. Richard Dawkins, avtor knjig Sebični gen in Bog kot zabloda, velja za avtorja, ki zna znanost približati najširšemu krogu ljudi. V knjigi Znanost v duši je zbranih več kot 40 prispevkov, ki jih je napisal ob različnih priložnostih in ki kažejo njegovo kalejdoskopsko zanimanje za najrazličnejša področja znanstvenega udejstvovanja. Gre za celosten presek dela tega »ateističnega guruja«.
V knjigi so zbrani različni žanri, od esejev in novinarskih prispevkov do predavanj in pisem, druži pa jih navdušujoč in strasten prikaz moči znanosti ter fascinantnosti njenih odkritij, hkrati pa pričajo o nujnosti znanstvenega udejstvovanja za družbo in o pomembnosti znanstvenega pristopa k razmišljanju, še posebej v današnjih časih »post-resnične« družbe, ko se veliko ljudi sprašuje, kaj je sploh res.
