Umetniški kabinet Primož Premzl iz Maribora in Odvetniška zbornica Slovenije sta izdala zajetno knjigo Slavni slovenski pravdarji.

Knjiga Slavni slovenski pravdarji (351 strani velikega formata), združeno delo več slovenskih avtorjev, med katerimi so tudi delujoči in tudi upokojeni odvetniki, je pomemben vpogled v zgodovino slovenskega odvetništva, v zgodovino, ki je marsikdo do zdaj ni poznal. Izhaja ob visokem jubileju, ki ga praznujejo slovenski odvetniki, ob 150. obletnici ustanovitve stanovske organizacije, Odvetniške zbornice Slovenije.

150-letno zgodovino slovenskega odvetništva predstavijo avtorji z življenjskimi zgodbami najvplivnejših odvetnikov, ki so s svojim načinom življenja in dela pripomogli k razcvetu odvetništva na Slovenskem. Ta nabor odvetnikov pa ni dokončno zaključena celota, je le osnova za zgodovinski prikaz z zgodbami izbranih 108 odvetnikov.

Deset daljših in 108 krajših portretov

V prvem delu je obširneje predstavljenih deset najbolj slavnih odvetnikov, v nadaljevanju pa še 108 krajših portretov pomembnejših odvetnikov, predsedniki Odvetniške zbornice, prejemniki plaket dr. Danila Majarona in seznam odvetnikov od leta 1918 do 2018.

Pregled se začne z opisom uspeha tako imenovanega besednika, odvetnika, v 15. stoletju in se konča z našimi sodobniki, iz­bor pa omejujejo možnosti takega dela. Eden pomembnejših, najzgo­dnejših mejnikov na časovni premici slo­venskega odvetništva je leto 1868, ko je bila odvetniški zbornici, v katero so se združevali odvetniki na območju današnje Slovenije, z avstrijskim Odvetniškim redom podelje­na samostojnost in neodvisnost pri vodenju imenika odvetnikov, odločanju o tem, kdo bo postal odvetnik, in pri vodenju disciplin­skih postopkov.

Prelomno leto 1868

Pomembno pa je bilo tudi obdobje pred letom 1868, zato se v zgodovini odvetništva ni mogoče izog­niti tudi takratnim velikim odvetnikom, ki so prav tako pustili sledi, in to ne samo na področju odvetništva, temveč tudi v zgo­dovini slovenstva nasploh. Njihov prispevek zrcalijo zgodbe odvetnikov, ki so bili ne le veliki tvorci zgodovine, temveč nemalokrat tudi pomembni udeleženci družbeno-poli­tičnega in kulturnega življenja v državi, kot na primer France Prešeren in še vrsta drugih velikih osebnosti v naši zgodovini. Avtorji nas seznanijo z njihovo usodo, pričakovanji in bojem z oblastjo, spoznavamo njihov na­čin dela in prizadevanja za slovenski jezik, na vseh področjih, tudi pred sodišči.

Po zavzetosti izstopa Ljuba Prenner

Knjiga opisuje tudi dogajanje v polpretekli zgodovini, ki kaže največjo solidarnost med odvetniki, njihovo brezkom­promisnost, ko gre za varovanje temeljnih človekovih pravic, ter samostojnost in neod­visnost, ko se niso pustili ustrahovati oblasti in so zaradi varovanja pravic malih ljudi, ki so bili pravne pomoči potrebni, ogrozili tudi svojo odvetniško pisarno. Taka je bila odvetnica Ljuba Prenner.

Kar 23 v knjigi predstavljenih odvetnikov je bilo tudi politikov. Prvotna ideja je bila, da bi zbornik predstavil samo deset pomembnih slavnih odvetnikov in odvetnic, ki bi jih v poljudni obliki predstavil odvetnik in pisatelj Igor Karlovšek. Ko pa so uredniki ugotovili, da iz­ide taka knjiga le vsakih 50 ali 100 let, so se odločili, da dodamo še kratke življenjepise drugih pomembnejših odvetnikov, in sicer v leksikografskem formatu, z zajetimi osnov­nimi življenjepisnimi podatki, glavnimi do­sežki in deli, pa morda še kakim ocvirkom ali anekdoto.

Pesnik Pre­šeren in pisatel Tavčar

Pri izboru prve deseterice gre za do­cela subjektivno izbiro urednika, ki je pri tem upošteval dva ozira: pomen človeka in njegovega delovanja za narodovo življenje in zgodovino, izjemnost njegovih dosežkov ter biografsko zanimivost, ki lahko pritegne tudi širšo javnost.

Najlažje je bilo uvrstiti Franceta Pre­šerna, ki mu gotovo gre primat, saj že če bi dalo odvetništvo slovenskemu narodu samo njega, bi prispevalo čisto dovolj.

Ivan Tavčar je eden največjih sloven­skih pripovednikov, avtor znamenite povesti Cvetje v jeseni, v kateri je glavni junak prav odvetnik, in še znamenitejše Visoške kronike, v kateri je lepo popisal, kaj se lahko zgo­di, če ni odvetnika, ki bi pomagal obtoženi čarovništva.

Franjo Rosina je omogočil Maistrove akcije

Karol Grossmann je pionir slovenskega filma, ki je posnel prve metre filma na Slo­venskem, in to samo deset let po nastopu zna­menitih francoskih začetnikov filma, bratov Lumičre.

Franjo Rosina je oborožil, oblekel in nahranil Maistrovo vojsko, da je pod pesnikovim poveljstvom obvarovala Spodnjo Štajersko.

Henrik Tuma je bil pionir alpinizma in gorniške literature na Slovenskem, ob tern pa tudi neizprosen borec za uporabo sloven­skega jezika v sodstvu na Primorskem.

Fran Milčinski je zasnoval posebno sodno obravnavo mladinske kriminalitete na Slovenskem in bil tudi največji slovenski hu­morist in pravljičar.

Ljuba Prenner je bila neustrašna odvet­nica in avtorica prvega detektivskega romana na Slovenskem.

Danilo Majaron, oče slovenske univer­ze, je bil med drugim kar 30 let predsednik zbornice.

Tudi preganjalec čarovnic

Tu je še Martin Pegius s (ok. 1523–1592), prvi odvetniški znamenitež slovenskega rodu; pred Pravno fakulteto v Ljubljani stoji njegov kip. Bil je knežji svetovalec v Salzburgu, pisec vrhun­skih pravnih in astroloških del, a je zadnjih deset let življenja preživel v zaporu, zaprt brez sodbe.

Med njimi je tudi negativec, odvetnik in krvni sodnik Janez Jurij Hočevar (1656–1714), ki slovi še danes kot najhujši preganjalec čarovnic na Slovenskem, hkrati pa je bil tudi renesančno razgledan matematik, astronom in skladatelj. V današnjem času se zdi nerazumljivo, kako je lahko eden od ustanoviteljev Akademi­je operozov, te predhodnice SAZU, postal neusmiljen krvni sodnik, ki je dal mučiti in zažigati povsem nedolžne ljudi.