FOTO: J. P.

Slovenska smreka iz kočevskih gozdov je minuli petek v Vatikanu zažarela v vsej svoji lepoti. Kljubovalno se je zoperstavila nedobronamernim komentarjem na družbenih omrežjih, ko je bila ob prihodu v italijansko prestolnico konec letošnjega novembra označena za »oskubljeno«. Okrašena z izdelki izpod domiselnih in marljivih prstov slovenskih umetnikov in obrtnikov je pokazala, kako tudi stvari, ki se na prvi pogled morda zdijo neugledne in ne vredne pozornosti, v sebi skrivajo veliko bogastvo.

Slovesen prižig lučk na Trgu sv. Petra so obogatili tudi gostje iz Slovenije, ki so v svojih nagovorih predstavili našo majhno, a nam tako ljubo in dragoceno domovino: mariborski nadškof Cvikl je spomnil na njeno trpljenje po drugi svetovni vojni, iz katerega pa je kot znamenje upanja in Božje ljubezni zrasla ravno ta smreka. Zunanji minister Logar je izrazil upanje, da bi tokratna predstavitev Slovenije v svetu prihodnjo pomlad in poletje, ko bo premagana epidemija koronavirusne bolezni, v našo domovino privabila koga od tistih, ki je v živo ali še verjetneje prek prenosa na družbenih omrežjih spremljal letošnji program.

Tega je oblikoval cvet slovenskih umetnikov in kulturnih poustvarjalcev, ki bi se morda v množici romarjev, v običajnih razmerah navzočih na Trgu sv. Petra, kar malce »izgubili«, tokrat pa je sicer boleča praznina okoli Petrove bazilike še izpostavila veličastno podobo naše domovine in njenih izvajalcev.

Pred 24 leti je bilo drugače. Leta 1996, ob postavitvi prve smreke iz kočevskih gozdov v Vatikanu, smo Slovenci množično romali v Rim in tam ustvarili »Slovenijo v malem«. Tokrat je naš ponos ostal znotraj meja naše lepe domovine. Toda ob tako butični predstavitvi Slovenije sem prepričana, da povabilo zunanjega ministra Logarja ne bo ostalo brez odziva.