Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Koprski škof Metod Pirih posvetil obnovljeno župnijsko cerkev sv. Martina v Grgarju

Objava: 13. 11. 2007 / 09:01
Oznake: Družba
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:05
Ustavi predvajanje Nalaganje

Koprski škof Metod Pirih posvetil obnovljeno župnijsko cerkev sv. Martina v Grgarju

Koprski škof msgr. Metod Pirih je v nedeljo, 11. novembra, posvetil obnovljeno župnijsko cerkev sv. Martina v Grgarju. Na začetku maše je najprej spregovoril domači župnik Matjaž Kravos, nato pa je David Širok kot tajnik župnijskega gospodarskega sveta podal poročilo o poteku obnove cerkve. Po njem je arhitekt Marko Lavrenčič razložil ideje, ki jim je sledil pri načrtovanju obnove. Škof Pirih je posvetil tudi oltar ter blagoslovil ambon in krstni kamen. V homiliji se je najprej zahvali vsem, ki so pripomogli pri obnovi, nato pa poudaril misel apostola Pavla, ki pravi, »da smo mi živi kamni, ki se moramo dati vzidati za duhovno hišo, za sveto duhovstvo, da bomo darovali duhovne daritve, Bogu prijetne (prim. 1 Pt 2,5). Cerkev je zgrajena iz zelo različnega materiala: iz kamna, iz opeke, peska, lesa, kovine in drugih materialov. Material za gradnjo naših živih kamnov - templjev pa so različne župnijske dejavnosti: kateheza, bogoslužje, dobrodelnost, srečanja za starše in odrasle, mladinski verouk, pevski zbori, misijonske in molitvene ter druge skupine po župnijah. Te dejavnosti, ki so mnogo bolj pomembne od teh zidov in kamnov, je treba vedno znova vrednotiti, z vso skrbjo širiti in izpopolnjevati. Prenovljeno cerkev smo pokropili z blagoslovljeno vodo kot znamenje očiščenja. Mazilili jo bomo s sveto krizmo, jo pokadili, razsvetlili in okrasili. Vse to nas spominja, da moramo še z večjo skrbjo ohranjati, negovati in izpopolnjevati svoje žive templje, vsak samega sebe, svoje družine, vaške skupnosti in župnijska občestva, katerim pripadamo,« je poudaril škof in nadaljeval: »Središče vsake cerkve je oltar, ki predstavlja Kristusa. Vse naše zbiranje in delovanje v cerkvi je obrnjeno proti oltarju. Vedno ko se obhaja maša, se obhaja in ponavzočuje Kristusova daritev na križu. Ta skrivnost povezuje in združuje nebo in zemljo.«

Škof Pirih je nato spregovoril o duhovniški službi in vernikovi odgovornosti, skrbi in delu za nove duhovne poklice, saj je s tem povezano urejeno življenje župnijskega občestva. Za zgled je postavil cestninarja Zaheja, ki si je prizadeval, da bi videl Jezusa. Škof je sklenil z naslednjimi besedami: »Tudi mi, drage sestre, dragi bratje, naredimo vse, da bi Jezusa videli, da bi Jezusa srečali, da bi Jezusa poslušali, se pogovarjali z njim in ga povabili, naj stopi v hišo našega srca, naj on stopi v naše družine, vasi in župnije. Prenovljena in posvečena cerkev mora služiti nam, da bomo mi, ki bomo v njej obhajali svete skrivnosti, vedno bolj sveti, vedno bolj plemeniti in tudi dobri.«

Ob posvetitvi cerkve sv. Martina je izšla knjižica z naslovom Župnija sv. Martin Grgar. Napisal jo je Jožko Kragelj v sodelovanju z Justino Doljak, izšla pa je v zbirki Sakralni spomeniki Primorske.

Natančno ni znano, kdaj je bila zgrajena prva cerkev sv. Martina. Temelji so romanski, drobna umetnina, košček pozelenele bronaste pločevine s prikazom Marije, ki moli, pa je iz konca 12. stoletja. Našli so jo blizu romanskega zidu, kjer so iskali grob Urške Ferligoj, ki se ji je leta 1539 na Sveti Gori prikazala Marija. Grgar je sicer tudi drugače povezan s Sveto Goro. Na začetku je spadal pod Solkan, leta 1754 postal vikariat, leta 1895 kuracija in leta 1930 samostojna župnija. Uradni škofijski dokument kot letnico ustanovitve župnije navaja leto 1880. Nova cerkev je bila posvečena leta 1884. V prvi svetovni vojni je bila cerkev poškodovana. Vse, kar je bilo v njej lesenega, so vojaki uničili in požgali. Po vojni so jo verniki z veliko zavzetostjo obnovili. Ob koncu druge svetovne vojne je partizansko letalo večkrat bombardiralo Grgar in usmerjalo bombe prav v cerkev, od katere so na koncu ostali le še zidovi. Župnik Franc Bizjak je gradbeno dovoljenje za obnovo cerkve dobil septembra 1960. Po 17 letih, leta 1962, se je v njej ponovno lahko pričelo bogoslužje. V začetku 90. let prejšnjega stoletja je tedanji župnik Ivan Gregorc začel z načrti za obnovo, ki se je končala pod duhovnim vodstvom zdajšnjega župnika Matjaža Kravosa.

RV

Kupi v trgovini

Novo
1945: Dnevnik mojega križevega pota
Zgodovina
29,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh