Kot tarče brutalnega in sistematičnega raznarodovanja koroških Slovencev, so ti na razstavi Hinschaun! Poglejmo. Kärten und der Nationalsozialismus. Koroška in nacio­nalsocializem nastopali v pomembni vlogi. Vodstvo muzeja je k temu pomembnemu projektu povabilo kar dva Slovenca, glede na to, da je bila to do zdaj izrazito nemška ustanova.

Prvič v Koroškem muzeju v Celovcu tudi Slovenca

Avtor razstave je ugledni avstrijski zgodovinar Peter Pirker, soavtorja pa Andreas Krištof in Ina Sattlegger. Že priimek pove, da je bil eden od soavtorjev koroški Slovenec Andreas Krištof, potomec družine, ki so jo nacisti leta 1942 nasilno izselili z doma in jo odpeljali v internacijo v Nemčijo. Slovensko vodstvo po razstavi je opravljala Sara Pan, ki se je leta 1985 rodila v Sloveniji, zgodovinarka in novinarka, sodelavka Deželnega muzeja za Koroško ter voditeljica oddaj in urednica Slovenskega sporeda ORF v Celovcu.

Avtorji so po tako pomembni in odmevni razstavi pripravili še publikacijo z istim naslovom kot razstava, Hinschaun! Poglejmo. Kärten und der Nationalsozialismus. Koroška in nacio­nalsocializem, v kateri so obširno (346 strani, Verlag Johannes Heyn) povzeli vsebino razstave ter dodali refleksije in pogled glede obravnave teh tem v prihodnje.

Muzej je kritična vest dežele, ki jo ta potrebuje

»Spominska leta in pomembne obletnice, kot sta konec druge svetovne vojne leta 1945 in podpis Avstrijske državne pogodbe leta 1955, so za muzeje priložnost, da kritično raziskujejo zgodovinske in družbene procese ter predstavijo aktualne raziskave. Muzej pri tem deluje kot spominsko zbirališče razvoja regije ter kot forum kritične družbene razprave o kolektivnem in kulturnem spominu prostora ter ljudi, ki v njem živijo. Muzej je tako kritična vest dežele, ki jo ta potrebuje za razvijanje kolektivnega spomina v prihodnosti,« je v uvodu v knjigi zapisal dr. Wolfgang Muchitsch, direktor Koroškega muzeja v Celovcu.

Naj natančneje pogledajo tja, kjer je družbeno in politično potlačeno

Rrazstava Hinschaun! Poglejmo. je obiskovalke in obiskovalce, našo lastno ustanovo, strokovno znanost, predvsem pa družbo, njene akterje ter odločevalce pozvala, naj natančneje pogledajo tja, kjer je družbeno in politično potlačeno, je nadaljeval direktor muzeja, in dodal, da je bil njen namen osvetliti domnevno pozabljeno in spregledano v koroški zgodovini po letu 1938 ter pokazati, kam vodita miselnost in ravnanje, ki se sklicujeta na koncepte nadvlade in narodne skupnosti (t. i. Volksgemeinschaft).

Knjigo Hinschaun Poglejmo. sta v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani 20. junija 2026 predstavila avtorja Andreas Krištof in Peter Pirker. Foto: Ivo Žajdela

Namen muzeja je bil opozoriti na slepe pege v kulturi spominjanja

Razstava je bila po letu 1945 prvi celovit prikaz razdejanj in ran, ki so nastale med razmahom moči in nasilno nacistično oblastjo na Koroškem. To je bil čas, ko so si Korošci stali nasproti kot storilci in žrtve, ko je bila v deželi izbrisana raznolikost ter uničena pluralistična družba. Namen muzeja je bil opozoriti na slepe pege v kulturi spominjanja in kritično premisliti razumevanje demokracije in družbe. Hkrati so želeli ponuditi vpogled v zelo angažirano področje kulture spominjanja na Koroškem ter predstaviti njegove ključne akterje in tematska težišča.

»Kot Deželni muzej se razumejo kot stičišče kulture spominjanja z močno vpetostjo v različna omrežja, kar je pokazal tudi obsežen spremljevalni program razstave. Muzejsko delo je timsko delo, zato zahvala velja izvrstni ekipi razstave, še posebej vsebinskemu vodji Petru Pirkerju, sokuratorjema Andreasu Krištofu in Ini Sattlegger iz section.a, oblikovalcu razstave Michaelu Moserju ter grafiku Benediktu Haidu. Upamo, da bo razstava v očeh številnih obiskovalcev ostala nepozabna in da bo, četudi večkrat boleča, dolgoročno prispevala k skupnemu zapiranju vrzeli v kulturi spominjanja na Koroškem,« je še zapisal direktor muzeja Wolfgang Muchitsch.

Najvišja udeležba na posameznem dogodku muzeja doslej

Razstava Hinschaun! Poglejmo. Kärten und der Nationalsozialismus. Koroška in nacionalsocializem. je bila med 9. majem in 26. oktobrom 2025 na ogled v Koroškem muzeju v Celovcu. Skupnega odprtja, ki ga je Koroški kulturni gremij kuriral v Letu spominjanja / Erinnerungsjahr 2025, se je 8. maja 2025 udeležilo več kot sedemsto obiskovalcev, kar je najvišja udeležba na posameznem dogodku muzeja doslej. Obiskovalci so pričakovali (samo)kritično in poglobljeno obravnavo koroškega nacionalsocializma in njegovih posledic vse do danes.

Sara Pan, Peter Pirker in Andreas Krištof med predstavitvijo knjige Hinschaun Poglejmo. v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani 20. junija 2026. Foto: Ivo Žajdela

Vse izrazitejša želja po razjasnitvi odgovornosti koroških nacionalsocialistov

V zadnjih letih je na Koroškem vse izrazitejša želja po razjasnitvi zgodovinske odgovornosti koroških nacionalsocialistov za razvoj in uveljavitev nemškonacionalne ter vojaško-ekspanzionistične politike v gospodarstvu, izobraževanju in kulturi. Ta potreba po spominjanju je odziv na nejasnost, na dolgotrajno in pogosto odklanjanje odgovornosti z zamegljevanjem, izkrivljanjem, razvrednotenjem ter zmanjševanjem pomena. Omalovaževanje tovrstnega množičnega političnega nasilja, ki je temeljilo na nacionalizmu, rasizmu in antisemitizmu, je bilo v gospodarski ter politični krizi tistega časa propagirano kot legitimno, kot obramba in zaščita »lastnih« življenjskih interesov.

Zločini nepredstavljivih razsežnosti

Temu so številni sledili v upanju, da si bo z uresničitvijo t. i. nemške narodne skupnosti (nem: Volksgemeinschaft) tudi osebno izboljšali svoj položaj. V teh razmerah so nastali zločini nepredstavljivih razsežnosti: na čelu z množičnim uničenjem Judov, Sintov in Romov ter ljudi, katerih telo, duševnost ali spolna usmerjenost so bili označeni kot škodljivi za »narodno telo« in zato kot nevredni življenja, množično umiranje sovjetskih vojnih ujetnikov zaradi lakote in bolezni (v knjigi izvemo o množičnih neoznačenih in zaraščenih grobiščih Rusov pri Spittalu), represalije nad civilnim prebivalstvom na okupiranih območjih, vse do deportacije koroških Slovencev v delovna taborišča.

Sara Pan, Peter Pirker in Andreas Krištof med predstavitvijo knjige Hinschaun Poglejmo. v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Foto: Ivo Žajdela

Jasnost na znanstveno utemeljen in samostojen način

Kot so zapisali avtorji v uvodu v knjigo veliko zanimanje za razstavo Hinschaun! Poglejmo. odraža pričakovanje, da so javne kulturne in izobraževalne ustanove zmožne zagotavljati jasnost na znanstveno utemeljen in samostojen način, neodvisno od kakršnihkoli interesnih skupin ter da so neobčutljive za tovrstne posege. Za to smo si prizadevali. Naše izhodiščne premise so predstavljene v besedilu Pristop v tretjem delu te knjige.

Knjiga reflektira namene in izkušnje številnih sodelujočih pri razstavi

Razstavo Hinschaun! Poglejmo. si je ogledalo več kot 25.000 ljudi. Več kot 130 vodstev v nemškem in slovenskem jeziku je ponudilo priložnosti za pripovedovanje, spraševanje, kritično refleksijo in razpravo. Obiskovalci so si pogosto poleg časopisa Gemeinsam hinschaun! Poglejmo skupaj. želeli tudi razstavni katalog, ki bi omogočal poglobljeno branje vsebin in dokumentov.

Tej želji so se odzvali s to knjigo v obeh deželnih jezikih. V veliki meri dokumen­tira razstavo Hinschaun! Poglejmo. ter reflektira namene in izkušnje številnih sodelujočih pri njej, pa tudi dveh drugih razstav in ene informativne intervencije v Koroškem muzeju: Unsichtbar? Unaufhaltsam! Nevidno? Neustavljivo!, Partizanke Art. Die Kunst des weiblichen Widerstands in Jugoslawien und Kärnten. Umetnost ženskega odpora v Jugoslaviji in na Koroškem ter Dahinterschaun! Odkrijmo.

Sara Pan, Peter Pirker in Andreas Krištof med predstavitvijo knjige Hinschaun Poglejmo. v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani 20. junija 2026. Foto: Ivo Žajdela

Analiza stanje soočanja z nacionalsocializmom na Koroškem

Knjigo so razdelili na štiri dele. Po uvodnih besedah zgodovinar Michael Wedekind analizira stanje soočanja z nacionalsocializmom na Koroškem, njegove vzroke ter opozarja na pomembne vrzeli v znanju. Sledi pregled razstave Hinschaun! Poglejmo. z vsemi besedili, intervjuji, umetniškimi deli in izborom predmetov. Nato sledi niz kratkih esejev, v katerih avtorji razmišljajo o tem, kako so se obiskovalci gibali po razstavi in kako je razstava učinkovala nanje.

Četrti del so namenili preboju. V njem so predstavili, kako so kuratorji, (levičarski) aktivisti ter raziskovalci oblikovali intervencije in razstave v Koroškem muzeju ter sodelovali pri skupnih sodobnozgodovinskih in umetniških projektih, ki se nadaljujejo še danes.

Knjigo zaključuje Ana Grilc s kritičnim pogledom na ambivalentno Erinnerungsjahr / Leto spominjanja. V središču njenega eseja je v veliki meri nezakonit, vprašljiv in do danes nepojasnjen policijski poseg 27. julija 2025 pri Muzeju / Museum Peršman, s katerim so v okviru razstave Hinschaun! Poglejmo. in drugih projektov odtlej tesno in uspešno sodelovali. Tu avtorji molčijo, da je pri aferi Peršman šlo za radikalizirane levičarske aktiviste, za ideologijo že skoraj teroristične antife.

Da bi ohranili spomin na storjene krivice in na žrtve preganjanja

»Ta knjiga, tako kot razstava, temelji na predhodnem delu številnih ljudi, za katere sta raziskovanje naše zgodovine in refleksivno spominjanje na preganjanje ter odpor neločljivo povezana in ne predstavljata protislovja,« so zapisali v knjigi avtorji. Pobuda za obravnavo nacionalsocializma na Koroškem je le redko prihajala iz institucionaliziranega deželnega zgodovinopisja, temveč predvsem od posameznikov ter lokalnih pobud, ki so želeli natančno ugotoviti, kaj se je v njihovih skupnostih v 30. in 40. letih 20. stoletja dejansko dogajalo, da bi ohranili spomin na storjene krivice ter na žrtve preganjanja in odpora. Prav oni so odpirali konkretna vprašanja ter spodbujali raziskovanje in publicistiko na univerzah ter v deželnih ustanovah. Knjigo posvečajo pionirjem raziskovanja in spominjanja obeh deželnih jezikov.

Avtor razstave Hinschaun Poglejmo. dr. Peter Pirker med predstavitvijo knjige Hinschaun Poglejmo. v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani 20. junija 2026. Foto: Ivo Žajdela

Petintrideset slovenskih vodstev po razstavi

Poglejmo, kako je v knjigi izkušnjo vodenja po razstavi v slovenskem jeziku predstavila Sara Pan. »Skozi vsako vodstvo je v meni naraščalo zavedanje o pomenu razstave ter o grozotah, ki so jih ljudje pretrpeli in o katerih se dolgo ni smelo, niti ni želelo govoriti. Zločini so bili zamolčani v upanju, da bo spomin nanje z zadnjimi pričami časa zbledel in utonil v pozabo.

V letu spominjanja je Koroški muzej Celovec ponudil vodstva po razstavi Hinschaun! Poglejmo. v slovenskem jeziku. Petintrideset slovenskih vodstev so obiskali posamezniki in organizirane skupine, ki jih zanimata zgodovina Koroške in obdobje nacionalsocializma: potomci deportiranih koroškoslovenskih družin, priče časa, strokovnjaki in znanstveniki z različnih področij, učitelji, študenti, dijaki, politiki, gospodarstveniki, predstavniki medijev ter obiskovalci iz Slovenije.«

Med vodenji sta me spremljala občutek dolžnosti in odgovornosti

»'Kako sploh zdržiš ta vodstva? Ali te té teme ne zasledujejo tudi pozneje?'« me je na enem izmed vodstev, pretresena od vsega videnega in slišanega, vprašala obiskovalka. Med vodenji sta me spremljala občutek dolžnosti in odgovornosti, da se o doslej neobravnavanih oziroma premalo obravnavanih poglavjih nacionalsocializma govori odkrito in celostno, prav znotraj znanstvene ustanove, ki je zgodovino dolgo predstavljala enostransko in brez vključevanja slovenske narodne skupnosti.«

Koroški Slovenec Andreas Krištof med predstavitvijo knjige Hinschaun Poglejmo. v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani 20. junija 2026. Foto: Ivo Žajdela

Obiskovalci so izražali veliko podporo in odobravanje postavitvi razstave

»'To je bil muzej onih!' je pripomnila obiskovalka. 'Prej Deželni muzej sploh ni bil na seznamu krajev, kamor bi se odpravila.' Ker so številni storilci po vojni ostali nekaznovani ali celo pomiloščeni in ker je sledila desetletja dolga kolektivna amnezija vojnih dogodkov ('Nismo vedeli!'), so obiskovalci izražali veliko podporo in odobravanje postavitvi razstave, s katero se zapolnjuje dolgoletna vrzel v kulturi spominjanja na Koroškem«

Preživeli so svoje domove pogosto našli izropane ali naseljene s tujci

»Zgodovinska naracija v Avstriji se postopoma premika od samopodobe t. i. žrtve nacizma k aktivnemu soočanju z lastno vpletenostjo v nacistične zločine. Ti so v življenjih ljudi pustili neizbrisljive sledi in globoke travme. Obiskovalci so pripovedovali o pradedih in bližnjih sorodnikih, ki so bili na strani vermahta vpoklicani na fronto, ki so delovali v odporniškem gibanju ali so bili deportirani v koncentracijska taborišča, iz katerih se mnogi nikoli niso vrnili. Preživeli so svoje domove pogosto našli izropane ali naseljene s tujci.«

V nekem trenutku se je zgodovina dobesedno preobrazila v družinsko zgodbo

»Obiskovalci so se najdlje zadrževali ob iskanju in prebiranju imen na popisu Posest tujcev in narodnih Slovencev na Koroškem, kjer so številni našli imena svojih prednikov in sorodnikov, ki so jih nacionalsocialisti med drugo svetovno vojno leta 1942 deportirali v koncentracijska taborišča. To so bili za marsikoga najtežji, najbolj boleči in travmatični trenutki ob ogledu razstave, saj preprosto niso mogli verjeti, da se je nekaj takega v resnici zgodilo. Razstavo so doživeli zelo osebno, saj se je v nekem trenutku zgodovina dobesedno preobrazila v družinsko zgodbo. Zanje je bil to najmočnejši in najbolj pretresljiv del celotnega ogleda.«

Grozote, ki so utišale slovenske glasove in domača narečja

»Ob žalosti, teži travm od posledic, ki jih je za seboj pustil nacionalsocialistični teror, je bilo hkrati prisotno tudi nekakšno olajšanje, da ta bolečina ni več potisnjena v tišino in preteklost, temveč postaja izrečena in prepoznana. 'Da sem kaj takega še doživel in dočakal,' je ob zaključku vodstva dejal starejši gospod s solznimi očmi. Spominja se, da se o razsežnosti nacističnega terorja in soodgovornosti zanj v deželi nikoli ni govorilo.

Osemdeset let po koncu druge svetovne vojne so z razstavo oživeli (lastni) spomini na vojne grozote in njihove zamolčane, travmatične posledice, ki so globoko zarezale v življenja družin, razdelile sosede in sokrajane, utišale slovenske glasove in domača narečja ter izbrisale precejšnji del slovenske kulture in identitete na Koroškem.«

Razstava je ustvarila prostor za odprto, odgovorno in nujno soočenje z zamolčano temo

»Nekateri so si upali spregovoriti o osebnih izkušnjah in družinskih travmah, ob zavedanju, da so bili sicer po vojni v Avstriji vpeti v evropske demokratične procese izgradnje miru, doma pa desetletja izpostavljeni diskriminaciji in asimilacijskemu pritisku. Iz slovensko govorečih sodeželanov je bila postopoma ustvarjena slovenska narodna manjšina, ki so jo desetletja izrabljali tudi za odvračanje pozornosti od lastne vpletenosti v nacistične zločine in za izogibanje kritičnemu soočenju z njimi. Razstava Hinschaun! Poglejmo. je prelomila tiho izogibanje obravnavi te temne skupne preteklosti ter ustvarila prostor za odprto, odgovorno in nujno soočenje z njo,« je zapisala Sara Pan.

Osrednji projekt na avstrijskem Koroškem je bil deželo v celoti ponemčiti

Ena od mnogih v knjigi predstavljenih tem nosi naslov Nacionalna politika. V njej beremo: Po prevzemu oblasti marca 1938 so začeli nacionalsocialisti uresničevati svoj ideal »nemške narodne skupnosti«. Osrednji projekt na avstrijskem Koroškem je bil deželo v celoti ponemčiti. Prebivalci, ki so govorili slovensko ali so se deklarirali za Slovence, so kmalu postali tarča. S prihodom Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) so vplivne položaje zavzeli vodilni funkcionarji nemških nacionalističnih organizacij, ki so se že prej v društvih, npr. v Koroški domovinski zvezi, v Šolskem društvu Südmark ali v Telovadnem društvu zavezali protislovenskemu »narodnostnemu delu«.

Eden izmed njih je bil Alois Maier-Kaibitsch. Od leta 1934 je bil ilegalni nacionalsocialist, ki je avgusta 1938 postal vodja »narodnost­nega položaja« v deželnem glavarstvu. Takoj je najel mladega geografa Herberta Paschingerja, da je popisal »narodne Slovence« in »tujce« ter določil obseg njihovega imetja. Kopije študije so odkrili šele pred kratkim, ta pa je bila osnova za pregon Slovencev, zaseg njihovega imetja in deportacijo aprila 1942. Študija je bila del obsežnejšega projekta iskanja »nemškega narodnega in kulturnega območja« v vzhodni in osrednji Evropi in ga »utrditi« za Nemški rajh.

Vir: knjiga Hinschaun Poglejmo.

Strašne posledice t. i. opcij v Kanalski dolini

Pod naslovom Obljuba in zločin so prikazali preselitev iz Kanalske doline, ko so nemško in slovensko govoreči prebivalci Kanalske doline postali žoga, s katero se je igrala nacionalna politika. Tako so to hudo temo, eno od mnogih hudih, prikazali v knjigi: Leta 1939 je Hitler z italijanskim diktatorjem Benitom Mussolinijem sklenil dogovor o prihodnosti nemško in ladinsko govorečih manjšin v Italiji, katerih pripadniki naj bi se odločili, ali želijo v prihodnje živeti v Nemškem rajhu (»optanti«) ali pod italijansko oblastjo, ki se niti malo ne ozira na njihov jezik in kulturo. V Kanalski dolini se je 4.576 ljudi (veliko izmed njih je bilo tudi slovensko govorečih) odločilo za preselitev na avstrijsko Koroško, kar so koroški nacisti slavili kot nacionalno vrnitev domov.

Z izselitvijo Slovencev je nacistični režim na silo spraznil 200 kmetij

Ampak težava je bila v tem, da je na avstrijskem Koroškem primanjkovalo bivališč, saj se je gradnja kanalskodolinskih naselbin začela šele poleti 1940. Kdor se je v Kanalski dolini odrekel imetju, je imel pravico do nepremičnine na avstrijskem Koroškem, vendar prosti trg ni mogel zadovoljiti povpraševanja. Z izselitvijo Slovencev je nacistični režim na silo spraznil 200 kmetij. Na dan deportacije je Maier-Kaibitsch v Celovcu slovesno sprejel 224 ljudi iz Kanalske doline.

Ob koncu vojne so priseljenci iz Kanalske doline upravljali okoli sto slovenskih kmetij, ki pa so jih pozno poleti 1945 ponovno morali zapustiti in so ostali brez vsega. Nacisti so družine iz Kanalske doline zgolj izkoristili, oni pa so dvakrat izgubili svoj dom.

Knjiga Hinschaun Poglejmo., Koroški muzej – kazalo

TV, Razstava Ustanovitev upora?, Koroška, Gradec, Novice, 18. 9. 2026

1/7