Kosovo, ki je pred štirimi leti in pol z določenimi omejitvami doseglo samostojnost, bo zdaj dobilo polno suverenost. Mednarodna skupina za upravljanje Kosova, ki ji pripada večina držav Evropske zveze, Združene države Amerike in Turčija, je minuli ponedeljek na zasedanju na Dunaju sprejela odločitev, da preneha z mednarodnim nadzorom neodvisnosti v deželi. Do jeseni bodo tako zaprli mednarodni civilni urad, uradno pa bodo neomejeno neodvisnost Kosova obeležili 10. septembra s slovesnim praznovanjem v Prištini, na katerem pričakujejo tudi mednarodne zastopnike.

Kosovo je po letih prehodne uprave Združenih narodov februarja 2008 enostransko razglasilo svojo neodvisnost od Srbije. Doslej ga je priznalo več deset držav, med njimi večina članic Evropske zveze. Mednarodni nadzor, ki se zdaj zaključuje, je bil del načrta posebnega odposlanca Združenih narodov Marttija Ahtisaarija brez soglasja Beograda. Ahtisaari je predvidel uveljavitev zaščite manjšin, ukrepe za zaščito srbskih pravoslavnih cerkva in samostanov ter čim večjo lokalno samostojno upravo.

Predvsem na severu Kosova, kjer živi večina Srbov, načrt doslej ni bil najbolje uveljavljen. Nazadnje je maja letos na naraščanje vandalizma, groženj in napadov na srbske pravoslavne cerkve na Kosovu opozoril glavni tajnik Združenih narodov Ban Ki Moon.

Gostitelj zasedanja mednarodne skupine za upravljanje Kosova, avstrijski zunanji minister Michael Spindelegger, je na zaključni konferenci na Dunaju dejal, da se mednarodni nadzor dežele končuje, mednarodni civilni predstavnik za Kosovo Peter Feith, pa je Kosovo označil za ‘sodobno, večetnično demokracijo’ ter izrazil zaupanje, da bodo slej kot prej rešeni tudi zapleti na severu države.

Kosovski predsednik vlade Hashim Thaci je odločitev mednarodne skupine označil za ‘zgodovinsko in pomembno’, z njo naj bi se po njegovem mnenju začelo novo obdobje za Kosovo. Thaci je vse države, ki neodvisnosti Kosova še niso priznale, pozval, naj to storijo.
Kosovo je doslej diplomatsko priznalo okoli devetdeset držav po vsem svetu. Beograd se priznanja še vedno odločno brani. Vatikan je doslej ta korak zavračal iz spoštovanja do srbske pravoslavne Cerkve.

Tako kot srbska država tudi srbska pravoslavna Cerkev nasprotuje neodvisnosti Kosova. Srbski pravoslavni patriarh Irinej I. v povezavi s temi nesoglasji vedno govori o ‘odprti rani’, saj Kosovo velja za ‘rodno deželo’ Srbije in obenem ‘najsvetejšo deželo’ pravoslavne kulture, duhovnosti in Srbov na splošno.

Nazadnje je patriarh Irinej minuli teden ob obhajanju Vidovdana samostan Gračanica pri Prištini označil za ‘naš srbski Jeruzalem’, in tam, kjer stoji, ‘bo vedno sveta srbska zemlja’.

Na Kosovem živi okoli 90% etničnih Albancev, ki so pretežno muslimanske vere, Srbi pa predstavljajo 6% 1,8-milijonskega celotnega kosovskega prebivalstva.