Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Kraljevi kozolci

Ana Rupar
Za vas piše:
Ana Rupar
Objava: 08. 09. 2020 / 06:57
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 08.09.2020 / 07:26
Ustavi predvajanje Nalaganje
Kraljevi kozolci

Kraljevi kozolci

V Deželi kozolcev v Šentrupertu razstava ob 100-letnici rojstva oblikovalca Nika Kralja.

Niko Kralj je kozolce preučeval v 70. letih. Foto: Dežela kozolcev Šentrupert

V Deželi kozolcev v Šentrupertu, muzeju na prostem, so sinoči odprli razstavo Kraljevi kozolci, ki so jo pripravili ob 100-letnici rojstva začetnika in utemeljitelja slovenskega industrijskega oblikovanja Nika Kralja.

Arhitekt, oblikovalec in profesor Niko Kralj je najbolj poznan po znamenitem stolu Rex. Manj znano pa je, da se je posvečal tudi oblikovanju igrač in kozolcem. Slednjim velik del svojega interesnega področja posvetil v 70. letih . Kozolce je razumel kot eno od »največjih mojstrovin ljudskega stavbarstva«.

Po svetu iskal vzporednice kozolcev

Kralj je kozolce postavljal ob bok holandskim mlinom na veter. Menil je, da je kozolec v slovenskem prostoru posebnost, v njem je videl znanje tesarskih mojstrov, iskal njegov izvor in ga povezoval s sušilnimi napravami po svetu.

Razsežnost njegovega zbiranja gradiva pa ni bila omejena le na Slovenijo, pač pa je iskal vzporednice tudi po drugih državah. Zanimale so ga sušilne naprave na Japonskem, Kitajskem, Norveškem in drugod, kjer je iskal izvor sušilnih naprav in skušal potegniti vzporednice s kozolci, ki jih je našel po Sloveniji. Morda je želel z zbiranjem gradiva pokazati, da je se vpliv ustvarjalnosti slovenskih mojstrov širil tudi izven meja Slovenije.


Razstava Kraljevi kozolci bo v Deželi kozolcev odprta do 30. oktobra. Foto: Dežela kozolcev Šentrupert

4550 diapozitivov terenskega dela

V Deželi kozolcev hranijo 4550 diapozitivov Kraljevega terenskega dela med kozolci, ki jih je muzeju podarila njegova hči Veronika Kralj-Iglič.

Arhiv je nastal med leti 1970 in 1980, največ posnetkov pa je iz leta 1971, ko pod njegovim vodstvom potekala raziskovalna naloga z naslovom »Inventarizacija kozolcev«, financirana s strani Sklada Borisa Kidriča. Območja, ki jih obravnava Niko Kralj, so med drugim Gorenjska, Ljubljana s širšo okolico, Štajerska, Dolenjska ter Koroška in Tirolska.

Poseben razdelek so fotografije, najverjetneje delo njegovih študentov, mapa prefabriciran kozolec iz leta 1978 in dnevnik iz leta 1981.

Pred vojno se je šolal v Škofovih zavodih

Niko Kralj se je rodil 7. septembra 1920 na Zavrhu pri Trojanah. Njegova stara mama si je želela, da bi postal duhovnik, z njeno finančno podporo se je vpisal na klasično gimnazijo v Škofovih zavodih v Ljubljani. Vendar je bil po očetovi smrti prisiljen šolanje opustiti in se zaposliti kot mizarski vajenec, v kar ga je vpeljal že njegov oče, ki je bil mizar.

Splet okoliščin druge svetovne vojne, med katero je preživel zapore v Trbovljah, na Borlu in v Mariboru ter taborišče Mauthausen ter prisilno delo v rudniku premoga Köflachu, je leta 1946 vpisal študij arhitekture. Za diplomsko delo je prejel Prešernovo nagrado, po študiju pa se je zaposlil v takrat največji slovenski tovarni upognjenega pohištva Stol Kamnik. Tam je ustanovil prvi razvojni oddelek in biro za oblikovanje v Jugoslaviji, zaslovel pa je po stolu Rexu, ki je tudi del zbirke v newyorškem Muzeju sodobne umetnosti MOMA. Kralj je umrl leta 2013 v Ljubljani.

Niko Kralj je zaslovel s stolom Rex. Foto: Wikipedia


Kupi v trgovini

Novo
Konec krščanske civilizacije
Filozofija in esejistika
22,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh