Papež Frančišek je po nedeljski opoldanski molitvi angelovega češčenja napovedal imenovanje 13 novih kardinalov, ki bodo kardinalski naziv prejeli med slovesnostjo 5. oktobra letos v Vatikanu, na predvečer začetka zasedanja škofovske sinode za področje Amazonije. V kratkih portretih predstavljamo skorajšnje nove člane kardinalskega zbora, med katerimi je deset prihodnjih papeških volilcev.

Kardinalski naziv bodo prejeli:

5. Nadškof Fridolin Ambongo Besungu o.f.m. cap – Nadškof v Kinšasi se je rodil leta 1960 v mestu Boto v škofiji Molegbe. Po študiju filozofije v semenišču Bwamanda je študiral teologijo na inštitutu Saint Eugčne de Mazenod in prve zaobljube v redu kapucinov izrekel leta 1981, večne zaobljube pa leta 1987. Mašniško posvečenje je prejel leta 1988, kmalu zatem pa je diplomiral iz moralne teologije na Alfonzijanski akademiji. Deloval je kot župnik v Bobitu in predavatelj na Katoliški univerzi v Kinšasi, nato pa je bil imenovan za predstojnika kapucinskega reda v Demokratični republiki Kongo. Bil je tudi predsednik Narodne zveze redovnih predstojnikov (ASUMA) in Združenja manjših bratov kapucinov v Afriki (CONCAU). Za škofa škofije Bokungu-Ikela je bil imenovan leta 2005, pozneje pa je postal še apostolski upravitelj škofije Kole in predsednik škofijske komisije Pravičnost in mir, apostolski upravitelj škofije Mbandaka-Bikoro in nato leta 2016 njen škof. Junija 2016 je bil imenovan za podpredsednika Narodne škofovske konference v Kongu (CENCO), 6. februarja 2018 pa ga je papež Frančišek imenoval še za nadškofa soupravitelja v Kinšasi. Novembra istega leta je postal tamkajšnji nadškof. V domovini slovi kot prizadeven duhovnik in neumoren borec za človekove pravice. Kot podpredsednik Narodne škofovske konference v Kongu je bil Ambongo eden izmed pobudnikov t.i. »silvesterskega sporazuma« iz leta 2016, ki naj bi poskrbel za miren prenos oblasti v državi. Istega leta je na mednarodnem sodišču v Haagu poročal o dejavnostih območnih oblastnikov v Kongu. Svoje delovne izzive vidi na pastoralnem področju: po njegovem mnenju bi morala Cerkev bolj nagovarjati mlade, predvsem preko družbenih omrežij.

6. Nadškof Jean-Claude Höllerich SJ – Nadškof v Luksemburgu je bil rojen leta 1958 v mestu Differdange v Velikem vojvodstvu Luksemburg. Semenišče je obiskoval na Papeški univerzi Gregoriani v Rimu. Leta 1981 je vstopil v jezuitski red, svoje redovno življenje je začel v jezuitski provinci Južne Belgije in Luksemburga. Po opravljenem noviciatu v Namurju in dveh letih prakse v Luksemburgu (1983-85) je odšel na Japonsko, kjer je študiral japonski jezik in kulturo. Od 1985 do 1989 je študiral teologijo na Univerzi Sofija v Tokiu, študij teologije pa je z licenciatom zaključil v nemškem Frankfurtu. 21. aprila 1990 je kot jezuit prejel mašniško posvečenje, nato pa je nadaljeval s študijem nemškega jezika in književnosti na Univerzi Ludvika Maksimilijana v Münchnu, ki ga je z licenciatom zaključil leta 1994. Deloval je v pastorali v združenjih Jeunesse étudiante Chrétienne in Communautés Vie Chrétienne v Luksemburgu, kot učitelj na liceju Vauban v Luksemburgu in kot spiritual v osrednjem semenišču v Luksemburgu. Leta 1994 je začel predavati nemški in francoski jezik ter evropske vede na Univerzi Sofija v Tokiu in bil leta 1999 imenovan za študentskega duhovnika. Postal je tudi rektor jezuitske skupnosti na Japonskem ter vicerektor Univerze za splošne in študentske zadeve. Kot predstavnik Japonske škofovske konference je sodeloval pri pripravah na svetovni dan mladih v Kölnu leta 2005. 12. julija 2011 ga je papež Benedikt XVI. imenoval za nadškofa v Luksemburgu, od leta 2018 pa je predsednik Komisije škofovskih konferenc Evropske zveze (ComECE).

7. Škof Alvaro L. Ramazzini Imeri – Škof v Huehuetenamgu se je rodil leta 1947 v prestolnici Gvatemale. Mašniško posvečenje v nadškofiji Gvatemala je prejel leta 1971, zatem pa je doktoriral iz kanonskega prava na Papeški univerzi Gregoriana. Postal je predavatelj in rektor na osrednjem Narodnem semenišču v Gvatemali ter župnik na eni največjih župnij v gvatemalski nadškofiji. Janez Pavel II. ga je januarja 1989 imenoval za škofa v San Marcosu. Opravljal je različne funkcije v Gvatemalski škofovski konferenci, med 2006 in 2008 je bil tudi njen predsednik. Sodeloval je na zasedanju Sveta latinskoameriških škofovskih konferenc (CELAM) v Aparecidi leta 2007 in na izrednem zasedanju sinode ameriških škofov leta 1997. Trenutno je predsednik Komisije za družbene komunikacije in Pastoralne kazenske komisije. Papež Benedikt XVI. ga je leta 2012 imenoval za škofa v Huehuetenangu. Tudi Ramazzini v domovini slovi kot neutruden borec za človekove pravice in se ne ustraši niti groženj s smrtjo. Bori se proti kriminalu, povezanem z drogami, nasilju, izkoriščanju in onesnaževanju okolja zaradi velikih gradbenih projektov ter se zavzema za pravice kmetov in humano rešitev trenutne begunske krize. S kardinalskim nazivom bodo njegove besede dobile še večjo težo.

Vir: Vatican News / Kathpress
Foto: splet / Vatican Media / Wikipedia