Sveti sedež je včeraj predstavil papeževo poslanico za 44. svetovni dan miru, ki bo potekal 1. januarja 2011, poročajo pri vatikanskem radiu. Poslanico z naslovom 'Verska svoboda, pot miru' so na tiskovnem uradu Svetega sedeža predstavili predsednik Papeškega sveta za pravičnost in mir kardinal Peter Turkson, tajnik sveta škof Mario Toso ter Anthony Frontiere in Tommaso Di Ruzza, prav tako predstavnika omenjenga vatikanskega dikasterija.

Papež Benedikt XVI. je v poslanici odločno obsodil diskriminacijo, nestrpnost in nasilje proti kristjanom ter pripadnikom drugih religij. V nekaterih predelih sveta, še posebej v Afriki in Aziji, sploh ni mogoče svobodno izpovedovati svoje vere, 'ne da bi pri tem na kocko postavili svoje življenje in osebno svobodo', je zapisano v poslanici. Po papeževih besedah so kristjani trenutno skupina, ki zaradi svoje vere doživljajo največ preganjanja.

Sveti oče zato za vsakega človeka zahteva pravico do svobodnega izpovedovanja vere. To je namreč 'vrhunec in povzetek' človekovih pravic in 'neločljivi sestavni del vsake pravne države'. Papež je posebno zaskrbljenost izrazil glede položaja krščanskih Cerkva v Iraku.

Obenem je kritično ocenil 'zatajevanje zgodovine in verskih simbolov, ki odsevajo istovetnost in kulturo večine državljanov' v zahodnih državah in to označil kot 'prefinjeno obliko sovražnosti proti religiji'. Pregon vere iz javnega življenja namreč skriva v sebi nevarnost, da mladi ne bodo več prišli v stik 'z dragoceno duhovno dediščino' svoje domovine.

Verska razsežnost kulture, ki se je skozi stoletja oblikovala predvsem zahvaljujoč socialnemu in predvsem etičnemu vplivu religije, nikakor ne pomeni diskriminacije drugače verujočih, poudarja papež, pač pa pospešuje dobrobit in integracijo vseh prebivalcev posamezne države. Tudi etičnega prispevka religije v politiki ne bi smeli postavljati na rob.

Benedikt XVI. v poslanici zahteva odločen nastop proti verskemu in protiverskemu skrajništvu. Fanatizma, fundamentalizma in dejanj, ki kršijo človekove pravice, nikoli ni moč upravičiti, še posebej ne takrat, ko se zgodijo v imenu določene religije. Zakoni, ki takšna dejanja dopuščajo ali celo spodbujajo, ne izpolnjujejo svoje temeljne naloge, to je zaščite pravic vsakega posameznega državljana. Ta pravica pa ne sme izražati zgolj volje zakonodajalca ali večine državljanov.

Benedikt XVI. še poudarja, da mora biti verska svoboda zagotovljena tudi v javnem življenju in v primeru spreobrnjenja posameznika. Nihče ne bi smel naleteti na ovire, če želi postati pripadnik druge religije ali pa če se versko sploh ne želi opredeliti.