Z razstavo relikvij apostola Petra na Trgu sv. Petra v Vatikanu in s slovesnim bogoslužjem s papežem Frančiškom so v Rimu na včerajšnjo nedeljo Kristusa Kralja slovesno sklenili leto vere, ki smo ga od lanskega oktobra obhajali v katoliški Cerkvi.

Relikvije v bronasti skrinji so bile javnosti predstavljene prvič. Relikviarij z ostanki kosti, ki naj bi pripadale svetemu Petru, so pred začetkom bogoslužja v procesiji prinesli pred oltar in ga tudi odprli. V skrinji je osem dva do tri centimetre dolgih delčkov kosti, ki so jih našli med izkopavanji pod baziliko sv. Petra med leti 1940 in 1951. Arheologi, ki so sodelovali pri izkopavanjih, seveda niso mogli z gotovostjo potrditi, da so najdeni delci resnično posmrtni ostanki Jezusovega apostola. Od leta 1971 bronasto skrinjo hranijo v papeževi zasebni kapeli. Petra, ki naj bi kot mučenec umrl v Rimu, v katoliški Cerkvi častimo kot prvega papeža.

Papež Frančišek je ob začetku bogoslužja relikvije počastil s kadilom, po sveti maši pa naj bi po vatikanskih navedbah relikviarij znova shranili v papeževi zasebni kapeli.

Med slovesnim bogoslužjem se je papež posebej spomnil preganjanih kristjanov na Bližnjem Vzhodu in je v molitvi prosil Gospoda, naj jim podeli »dar miru«. Svete maše ob sklepu leta vere so se med drugim udeležili številni kardinali in škofje iz Sirije in Svete dežele, pa tudi patriarhi in višji nadškofi z Rimom združenih vzhodnih Cerkva. Na trgu pred Petrovo baziliko se je zbralo okoli 60.000 vernikov, ki jim je sveti oče v nagovoru položil na srce, da v središču krščanske vere ni nekakšen abstraktni nauk, ampak oseba Jezusa Kristusa. Po papeževih besedah je Kristus »središče stvarstva, središče ljudstva, središče slehernega človeka, središče zgodovine«

Če je Jezus v središču, »se razsvetlijo tudi najtemnejši trenutki našega obstoja«, je dejal papež Frančišek. Ko pa Jezusa potisnemo na rob in ga nadomestimo s čim drugim, to škoduje ljudem in celotnemu stvarstvu. Papež je poudaril, da Jezus nikogar ne obsoja, ampak »oznanja le besede odpuščanja«. Če človek premore dovolj poguma, da to odpuščanje sprejme, ga Bog ne pusti več pasti, je pojasnil Frančišek.

Po nagovoru je sveti oče skrinjo s posmrtnimi ostanki svetega Petra nekaj trenutkov podržal v naročju, medtem pa je po trgu pred baziliko potekala nabirka za žrtve nedavnega tajfuna na Filipinih. Papež se je v nagovoru zahvalil svojemu predhodniku Benediktu XVI., da je sklical pravkar zaključeno leto vere. S to »daljnovidno pobudo« je upokojeni papež ustvaril možnost, da smo verniki lahko znova odkrivali »lepoto poti svoje vere«. Ob sklepu bogoslužja je papež Frančišek 36 predstavnikom iz osemnajstih držav in nekaterim posebej določenim posameznikom, ki so predstavljali posamezno skupino ali del katoliške Cerkve, izročil izvod svoje apostolske spodbude o evangelizaciji z naslovom »Evangelii gaudium« (Veselje evangelija). Dokument naj bi v Vatikanu uradno predstavili jutri.

Pred molitvijo angelovega češčenja je sveti oče pozdravil še udeležence narodnega kongresa o usmiljenju ter ukrajinsko skupnost, ki se v teh dneh spominja osemdesete obletnice »Holodomora« ali »velike lakote«, ki jo je povzročil sovjetski režim in je zahtevala več milijonov žrtev.

Vir: Kathpress / RV

Foto: news.va