Krmilo sodi v roke zaveze moškega in ženske z Bogom
Objava:
02. 09. 2015 / 13:53
Deli:
Čas branja:
3 minute
Nazadnje Posodobljeno:
30.01.2018 / 17:25
Krmilo sodi v roke zaveze moškega in ženske z Bogom
Zveza med družino in Bogom je poklicana, da premaga opustošenost mest v sodobni družbi.
»Kdor ima rajši očeta ali mater kakor mene, ni mene vreden; in kdor ima rajši sina ali hčer kakor mene, ni mene vreden. Kdor ne sprejme svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden. Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel« (Mt 10, 37-39).
V navzočnosti okoli 10.000 romarjev in obiskovalcev je papež Frančišek med današnjo splošno avdienco nadaljeval katehezo o družini. V preostalih katehezah bo sveti oče obravnaval temo evangelizacije.
Seveda Jezus z besedami iz Matejevega evangelija ni želel izbrisati četrte zapovedi, ki je prva večja zapoved do človeške osebe: »Prve tri se nanašajo na Boga, ta pa na človeka … in mogočna je!« Ko Jezus v evangeliju poudarja prednost vere v Boga, za to ne najde ustreznejše primerjave kakor ljubezni in medsebojne povezanosti v družini. Družinske vezi pa se z izkušnjo vere in Božje ljubezni spremenijo in dobijo še večji pomen. Na ta način družina onkraj svojih meja izkazuje prostrano očetovstvo in materinstvo.
Kdor izpolnjuje Božjo voljo, govori Gospod, »ta je zame brat in sestra in mati«. Družinskih vezi na področju pokorščine in vere ter vzpostavljanja zaveze z Gospodom ne krati, ampak jih varuje in osvobaja sebičnosti.
Družinski način življenja v medčloveških odnosih je blagoslov za ves svet. Če naklonjenost v družini prelevimo v pričevanje evangelija, nepredstavljivo postane mogoče in občutimo lahko Božje delovanje. Ko bo družini, ki je poslušna Božji besedi in se po njej ravna, znova priznana vrednost, »bomo postali dobro vino in Božji kvas«.
Družina, ki se odzove Jezusovemu klicu, »se upira upravljanju sveta z zvezo moškega in ženske z Bogom. Pomislimo na takšno pričevanja v današnjem času. Predstavljajmo si, da je krmilo zgodovine (družbe, gospodarstva, politike) – končno! – znova izročeno zvezi med moškim in žensko, ki ga prevzemata zazrta v prihodnje rodove. Teme o zemlji in domu, gospodarstvu in delu bi zvenele kot povsem drugačna melodija.«
Danes pa je zaveza družine z Bogom poklicana, da se upira širjenju občestvenih puščav v sodobni družbi. Ta prispevek družine je »nenadomestljiv«. »Namen občestva karizem – tistih, podarjenih zakramentu zakona, kot tudi tistih, ohranjenih za Božje kraljestvo – je Cerkev spremeniti v domač kraj za srečanje z Bogom. Po tej poti želimo stopati naprej in ne izgubiti upanja. Kjer je v družini ljubezen, ta družina uspeva ogreti srce celotnega mesta s pričevanjem svoje ljubezni. Molite zame, molimo drug za drugega, da bomo sposobni prepoznati in podpirati obiske Boga. Duh bo v krščanske družine vnesel radosten nered in človeško mesto se bo izkopalo iz depresije!«
Ob koncu avdience je sveti oče ob spominu na zaključek druge svetovne vojne pred 70 leti opozoril na trpljenje številnih ljudi zaradi vojn, ki v tem trenutku divjajo po svetu. 2. septembra 1945, tri tedne po odvrženih jedrskih bombah, je kapitulirala tudi Japonska, s čimer se je po Evropi (8. maja 1945) končala vojna tudi v Aziji.
Vir: kath.net / Radio Vatikan
Foto: VR / ANSA / arhiv Družine (A.P.)
V navzočnosti okoli 10.000 romarjev in obiskovalcev je papež Frančišek med današnjo splošno avdienco nadaljeval katehezo o družini. V preostalih katehezah bo sveti oče obravnaval temo evangelizacije.
Seveda Jezus z besedami iz Matejevega evangelija ni želel izbrisati četrte zapovedi, ki je prva večja zapoved do človeške osebe: »Prve tri se nanašajo na Boga, ta pa na človeka … in mogočna je!« Ko Jezus v evangeliju poudarja prednost vere v Boga, za to ne najde ustreznejše primerjave kakor ljubezni in medsebojne povezanosti v družini. Družinske vezi pa se z izkušnjo vere in Božje ljubezni spremenijo in dobijo še večji pomen. Na ta način družina onkraj svojih meja izkazuje prostrano očetovstvo in materinstvo.
Kdor izpolnjuje Božjo voljo, govori Gospod, »ta je zame brat in sestra in mati«. Družinskih vezi na področju pokorščine in vere ter vzpostavljanja zaveze z Gospodom ne krati, ampak jih varuje in osvobaja sebičnosti.
Družinski način življenja v medčloveških odnosih je blagoslov za ves svet. Če naklonjenost v družini prelevimo v pričevanje evangelija, nepredstavljivo postane mogoče in občutimo lahko Božje delovanje. Ko bo družini, ki je poslušna Božji besedi in se po njej ravna, znova priznana vrednost, »bomo postali dobro vino in Božji kvas«.
Družina, ki se odzove Jezusovemu klicu, »se upira upravljanju sveta z zvezo moškega in ženske z Bogom. Pomislimo na takšno pričevanja v današnjem času. Predstavljajmo si, da je krmilo zgodovine (družbe, gospodarstva, politike) – končno! – znova izročeno zvezi med moškim in žensko, ki ga prevzemata zazrta v prihodnje rodove. Teme o zemlji in domu, gospodarstvu in delu bi zvenele kot povsem drugačna melodija.«
Danes pa je zaveza družine z Bogom poklicana, da se upira širjenju občestvenih puščav v sodobni družbi. Ta prispevek družine je »nenadomestljiv«. »Namen občestva karizem – tistih, podarjenih zakramentu zakona, kot tudi tistih, ohranjenih za Božje kraljestvo – je Cerkev spremeniti v domač kraj za srečanje z Bogom. Po tej poti želimo stopati naprej in ne izgubiti upanja. Kjer je v družini ljubezen, ta družina uspeva ogreti srce celotnega mesta s pričevanjem svoje ljubezni. Molite zame, molimo drug za drugega, da bomo sposobni prepoznati in podpirati obiske Boga. Duh bo v krščanske družine vnesel radosten nered in človeško mesto se bo izkopalo iz depresije!«
Ob koncu avdience je sveti oče ob spominu na zaključek druge svetovne vojne pred 70 leti opozoril na trpljenje številnih ljudi zaradi vojn, ki v tem trenutku divjajo po svetu. 2. septembra 1945, tri tedne po odvrženih jedrskih bombah, je kapitulirala tudi Japonska, s čimer se je po Evropi (8. maja 1945) končala vojna tudi v Aziji.
Vir: kath.net / Radio Vatikan
Foto: VR / ANSA / arhiv Družine (A.P.)
