V mestu Eger na Madžarskem se je v petek, 15. oktobra 2010, sklenil 17. kongres Evropske konference krščanskih radijskih postaj (CERC/ECCR). Udeleženci iz enajstih evropskih držav so tri dni razpravljali na temo: Dvajset let po padcu zidu: Kakšna je svoboda? Kaj je skupno dobro? Iz Slovenije sta se dogodka udeležila direktor Ognjišča msgr. Franc Bole in urednik informativnega programa na Radiu Ognjišče Alen Salihović.

Več kot trideset udeležencev je dva dni razpravljalo o svobodi in skupnem dobrem. 'Moč medijev je orodje, ki ima lahko izredne pozitivne možnosti, ko pravilno informira javno mnenje,' je zbranim dejal nadškof iz Egra msgr. Csaba Ternyak. Predstojnik Znanstvenega in strateškega oddelka Parlamentarne komisije za prihodnje generacije dr. Janos Zlinszky je spregovoril o skupnem dobrem ter o krščanski odgovornosti. Nadškof iz Egra Csaba Ternyak je odgovarjal na vprašanji, kakšna je svoboda danes ter kakšen je vpliv političnih sprememb na družbo in Cerkve. Sklop predavanj je sklenil predsednik Evropske konference krščanskih radijskih postaj p. Tommy Scholtes s temo dvajset let po padcu zidu – kaj pa naši radii?


Nadškof Ternyak: Krščanske radijske postaje ne smejo postati samo zagovorniki vere, Cerkve in papežev

Nadškof iz Egra Csaba Ternyak, ki je udeležence tudi sprejel na nadškofiji, je v predavanju poudaril, da mediji danes pogosto iščejo senzacije in škandale, vendar pa je poslanstvo krščanskih radiev služenje resnici, vrednotam in skupnemu dobremu ter spodbujanje krščanskega humanizma med poslušalci. 'Krščanske radijske postaje ne smejo postati samo zagovorniki vere, Cerkve in papežev. Ni samo to naloga radiev. Tudi ko se poveča intenzivnost takih napadov, ne smemo pozabiti na druge negativne pojave v naši družbi. Saj je cilj (teh napadov) morda ravno v tem, da bi ostali na naših področjih, da ne bi več opazovali tega, kar se dogaja v družbi, kjer gre morda za veliko večje probleme, kot so napadi na Cerkev,' je poudaril nadškof in dodal, da je Cerkev tega vajena. 'Napadi na Cerkev so pravzaprav znamenje njene zvestobe Evangeliju. 'Če so preganjali mene', je rekel Jezus, 'bodo preganjali tudi vas'. Pogosto ne razumemo razloga za sovražnost, saj pravi cilj ni papež, duhovniki ali Cerkev, ampak gre za interes nekoga, ki želi preusmeriti pozornost javnosti na kristjane, namesto na Evangelij in poslanstvo Cerkve.' Egerski nadškof je dodal, da je moč medijev orodje, ki ima lahko izredne pozitivne možnosti, ko pravilno informira javno mnenje. Izpostavil je tudi, da so v primerih 'ko moč mediji uporabijo za manipulacijo človeka nad človekom, širjenje predsodkov in prezira med posamezniki in narodi, posledice lahko uničujoče. Včeraj sem se vrnil iz Svete dežele, iz Jordanije, kjer sem slišal stavek, ki mi je v teh dneh večkrat dal misliti: 'Ko ne veš, zakaj gre – gre za denar'. Sliši se kruto, morda celo cinično, vendar je o tem vredno razmisliti,' Nadškof Ternyak je povedal, da globalna razširjenost medijev s seboj prinaša posebno odgovornost. 'Na vrhuncu hladne vojne je blaženi papež Janez XXIII. izrazil to preprosto, a globoko misel o tem, kaj vodi do poti miru: 'Obramba miru mora biti odvisna od nekega načela, ki je popolnoma drugačen od tistega, ki je v veljavi danes. Pravi mir med narodi ni odvisen od enake razporeditve posedovanja orožja, ampak samo od medsebojnega zaupanja'.'

Po besedah madžarskega nadškofa imajo sredstva družbenega obveščanja pomembno vlogo pri izgradnji zaupanja med narodi in med ljudmi. Njihova moč je velika, zato lahko v kratkem času povzročijo pozitiven ali negativen odziv javnosti, odvisno od tega, kakšen je njihov namen. Ljudje, ki jim vlada zdravi razum, se zavedajo, da ta ogromna moč zahteva veliko zavzemanje za resnico in dobro. Nagovor je sklenil z naslednjimi besedami: 'V tem kontekstu so delavci v medijih poklicani prispevati h gradnji miru na vseh koncih sveta, s tem da podirajo meje nezaupanja, da v obzir vzamejo poglede drugih ter da vedno spodbujajo ljudi in narode k medsebojnemu razumevanju in spoštovanju. To vesoljno služenje skupnemu dobremu je odgovornost in hkrati velik izziv. Da bi nanj lahko dobro odgovorili, pa od nas zahteva globoko osebno zavzemanje. Papež Benedikt XVI. je prejšnji teden udeležencem kongresa predstavnikov katoliškega tiska dejal: 'Kdor dela v medijih, če ne želi biti le brneč bron in zveneče cimbale, kot bi rekel sv. Pavel, mora imeti v sebi močno odločitev, ki ga uči obravnavati stvari tega sveta tako, da na vrh lestvice vrednot vedno postavi Boga. Vaša naloga, dragi delavci v katoliškem tisku, je pomagati sodobnemu človeku usmeriti se h Kristusu, edinemu Odrešeniku in v svetu ohranjati prižgano baklo upanja, da bi dostojno živeli danes in primerno gradili prihodnost'. Zato vas spodbujam, da vedno znova obnavljate vaš osebni izbor Kristusa. Črpajte iz teh duhovnih virov, ki jih miselnost sveta podcenjuje, čeprav so dragoceni in nepogrešljivi. Dragi prijatelji, spodbujam vas, da greste naprej z vašim nelahkim delom, pri katerem vas spremljam s svojo molitvijo.'


Zlinszky: Če želimo mir, moramo mir ustvarjati

Udeleženci iz enajstih evropskih držav so prisluhnili predavanju predstojnika Znanstvenega in strateškega oddelka Parlamentarne komisije za prihodnje generacije dr. Janosa Zlinszkyga, ki je spregovoril o skupnem dobrem ter o krščanski odgovornosti. 'Leta 1990 smo govorili o svobodi, padcu zidu, upanju na boljše čase, kje smo pa danes?' se je vprašal Zlinszky in omenil težave, s katerimi se sooča svet. Naravne katastrofe, vojne, velika revščina, pomanjkanje hrane in vode nas vse bolj vodijo v novo vojno, v nov totalitarizem. 'Če želimo mir, moramo mir ustvarjati,' je poudaril Zlinszky, ki je posebej naglasil, da mora biti skupno dobro skrb za boljši in pravičnejši svet. Skupno dobro Evropske unije se po besedah predavatelja ne konča v Evropi, ampak mora biti širše, zajemati mora ves svet, pri tem pa morajo biti interesi posameznika v ozadju. 'Če ne bo pravice ne bo miru,' je dejal profesor in ob sklepu poudaril skrb za resnico, vizionarstvo, povezovanje, učenje in prizadevanje za ljubezen.


P. Scholtes: Če želimo povečati domet naših radijskih postaj, moramo oblikovati zanimiv program

Sklop predavanj je sklenil predsednik Evropske konference krščanskih radijskih postaj p. Tommy Scholtes s temo 20 let po padcu zidu – kaj pa naši radii? V nagovoru je opozoril na to, da se je Cerkev z drugim vatikanskim koncilom želela približati ljudem. To morajo storiti tudi krščanske radijske postaje. Spregovoriti morajo o tem, kar je za ljudi trenutno najbolj aktualno. Trenutno sta to finančna kriza in iskanje načinov preživetja v njej. Pot iz nje zahteva novo etiko in solidarnost. Tudi na tem področju še zdaleč nismo storili vsega. 'Odgovorni smo za izgradnjo pravičnejšega političnega, socialnega in duhovnega okolja. Pri tem pa ne pozabimo na posebno poslanstvo, ki nam je zaupano: Prinašati ljudem Božjo besedo.' Po njegovih besedah je dal drugi vatikanski koncil, ki je potekal v šestdesetih letih, zelo pomembne smernice. Spregovoril je o Cerkvi kot Božjem ljudstvu; o Cerkvi, ki daje praktične smernice za življenje; o Cerkvi, ki si prizadeva za svobodo izpovedovanja vere, za svobodo vesti ... to zahteva ne le za tiste, ki so pod njenim okriljem, ampak vse ljudi, ki so zakoreninjeni v evangeljskih vrednotah. Za tem je Scholtes dejal: 'In če želimo povečati domet naših radijskih postaj, moramo oblikovati zanimiv program, ki ne bo nikogar odvračal od poslušanja – in to ni lahko; program, ki bo poslušalcem pravočasno prinašal to, kar jih spremlja, kar je aktualno in to je trenutno finančna kriza ...'

In kaj lahko naredimo kot posamezniki, kot skupina, kot del politične stranke? Kriza nas je opozorila na nujnost nove etike, na nujnost solidarnosti z vsemi ljudmi in k temu lahko spodbujamo prek radijskih valov. Lahko damo možnost nastopa strokovnjakom za reševanje finančnih zagat, ki se obenem držijo etičnih načel. 'Poglejte', je dejal Scholtes, 'v bogatih deželah se življenje praktično sploh ni spremenilo; ni opaziti, da bi se znižal življenjski standard. Kaj želim povedati? Velik del sveta sicer ne strada, primanjkuje pa mu osnovnih sredstev za življenje. Te resnice ne smemo skrivati, in se je bati. Poslanstvo Cerkve v vseh časih je bilo in je, da pomaga najbolj ubogim, da postaja njihov glas. To je tudi poslanstvo krščanskih radijskih postaj. Dvatisočletna zgodovina Cerkve pa nam kaže, da smo še daleč od tega, za kar smo poklicani. V luči krize, pa tudi stanja duha v današnji družbi, si moramo prizadevati za izgradnjo boljše in pravičnejše družbe tako na političnem in socialnem kot duhovnem področju. Pri tem imajo krščanske radijske postaje še eno posebno poslanstvo: deliti z drugimi bogastvo božje besede in v njih buditi upanje'.


Splošna razprava v znamenju finančne krize

Msgr. Istvan Szarvas, direktor madžarskega katoliškega radia Szent Istvan Radio, ki je srečanje tudi gostil, je v uvodnem nagovoru predstavil težave, s katerimi se je v zadnjih mesecih soočala Madžarska. Ni mogel mimo močnih poplav, ki so Madžarsko prizadele v prvi polovici letošnjega leta in nedavnega razlitja strupene odpadne snovi iz tovarne aluminija, ki je poplavila več vasi na zahodu države. V povezavi s tema dvema katastrofama je v ospredje po besedah msgr. Szarvasa stopila solidnost, ta pa je, kot je dejal, potrebna tudi zaradi gospodarske krize. 'Ekonomska kriza nas je spodbudila k spoštovanju moralnih vrednot in k temu, da vero ponovno postavimo v ospredje,' je dejal direktor madžarskega katoliškega radia, ki letos praznuje deset let oddajanja. Dotaknil se je tudi drugih naravnih nesreč po svetu. Prepričan je, da so krščanske radijske postaje, posebej v težkih trenutkih, poklicane k dvigovanje zavesti, veselemu sporočilu in solidarnosti.

Predsednik Evropske konference krščanskih radijskih postaj p. Tommy Scholtes je v začetku zasedanja poudaril, da je vsaka članica združenja v zahtevnih ekonomskih razmerah poklicana, da po najboljših močeh prispeva k skupnemu dobremu. V pozdravnem nagovoru se je dotaknil tudi teme zasedanja Dvajset let po padcu zidu: Kakšna je svoboda? Kaj je skupno dobro? in dejal, da 'Bogatejši bomo, če bomo skupaj živeli svobodo, svoboda pa nam daje priložnost za veselje,' ter dodal, da mnogi mislijo, da je svoboda to, da lahko počnejo, kar koli želijo. 'Svoboda je veliko več kot to, kaj počnem. Svobodo moramo deliti s tistimi, ki trpijo,' je poudaril predsedujoči Združenju.

V razpravi, ki je sledila prvemu in drugemu dnevu zasedanja, so udeleženci spregovorili o stanju krščanskih radijskih postaj v posameznih državah. Večina je omenila ekonomsko krizo, ki je zaradi manjšega števila reklamnih oglasov zmanjšala proračune. Kljub temu so številni uspešno prestali težave, so pa pri tem poudarili, da so bili prisiljeni spremeniti program do te mere, da so z njim privabili poslušalce. Predstavnike evropskih krščanskih radijskih postaj je nagovoril tudi direktor Ognjišča msgr. Franc Bole. Predstavil je največji dogodek v Cerkvi na Slovenskem po papeževem obisku leta 1999, ki je bil letošnji Slovenski evharistični kongres, v okviru katerega je potekala tudi beatifikacija prvega slovenskega mučenca Alojzija Grozdeta. Omenil je tudi, da se v Sloveniji pripravlja tudi nov medijski zakon.

Besedilo, ki so ga pripravili novinarji Radia Ognjišče, objavljamo s posredovanjem Tiskovnega urada SŠK.