Svetovni dan invalidov bomo obeleževali jutri, v soboto, 4. decembra 2010. V Cerkvi na Slovenskem deluje cerkveno laiško gibanje 'Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov Slovenije' (krajše Bratstvo), ki je del mednarodnega laiškega gibanja trajno bolnih in telesno prizadetih invalidov in deluje v evangeljskem duhu.

Gibanje s svojim delovanjem želi prispevati k čim bolj dejavnemu in bogatemu življenju v trajni bolezni ali invalidnosti, zato posameznikom pomaga pri duhovni, kulturni in osebnostni rasti ter jih spodbuja k odgovornosti drug za drugega. Namen Bratstva je, da bi se bolniki in invalidi povezali med seboj ter se zavedali, da Jezus tudi njim govori: »Vstani in hodi! Dobro izkoristi talent, ki ga še imaš! V svet prinašaj upanje! Nisi tako ubog, da ne bi mogel pomagati še bolj ubogim.«

Bratstvo se razlikuje od drugih sorodnih dobrodelnih organizacij v tem, da ga vodijo bolniki in invalidi sami, sodelovanja zunanjih sodelavcev pa se poslužujejo za posebne vrste in oblike pomoči. Člane Bratstva spremljajo duhovni pomočniki, ki imajo poseben čut za uboge.

Začetki Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov v svetovnem merilu segajo v leto 1945, ko je francoski duhovnik Henry François iz Verduna, tudi sam zelo bolan, v svojem okolju začel obiskovati bolnike in telesno prizadete. Slovenci so se s poslanstvom gibanja seznanili na romanjih bolnikov in invalidov v Lurd v južni Franciji. Njegovi začetki na naših tleh segajo v leto 1973, ko so se začela srečanja in različne dejavnosti.

Zakaj povezovanje ubogih? Zato, ker trajno prizadetemu bolniku ali invalidu upanje in pogum za življenje najbolj verodostojno in pristno ter na osnovi lastne izkušnje lahko posreduje le sotrpin. In to je človek v enakem oziroma podobnem položaju. Bratstvo je način življenja, je pomoč drugemu in odgovornost zase. Vsak član je aktivno dejaven po svojih zmožnostih, zato v Bratstvu ni priganjanja in vsak opravi toliko, kolikor zmore.

Glavne dejavnosti Bratstva so:

- povezanost v molitvi, posebej ob petkih;
- telefonski stiki, dopisovanje ter osebni stiki z obiski;
- življenje bratskih skupin;
- enodnevna in večdnevna srečanja, ki vključujejo izobraževalna in družabna srečanja, duhovni vikendi, romanja, izleti in pikniki;
- razstave ročnih del (od leta 1974);
- vzgoja voditeljev skupin in sodelavcev;
- srečanja, različne dejavnosti in počitnikovanje v domu Bratstva na Zaplani nad Vrhniko;
- pripravljanje mesečne oddaje z naslovom Vstani in hodi! na Radiu Ognjišče;
- sodelovanje v življenju župnije in Cerkve na Slovenskem;
- izdajanje revije Prijatelj;
- predstavitev življenja v Bratstvu na župnijskih in drugih srečanjih, v veroučnih in mladinskih, birmanskih in skavtskih skupinah, na misijonih in duhovnih vajah, kakor tudi v medijih.

Splošni položaj invalidov pri nas je tak, da se morajo še vedno boriti za različne pravice. »Zdravi« včasih tudi »izkoristijo« sicer že pridobljene pravice invalidov. Ocenjujejo, da položaj invalidov in trajno bolnih tudi v Cerkvi na Slovenskem ni zadosten, saj so v njeno življenje nezadostno vključeni. V Sloveniji je še preveč cerkva in bogoslužnih prostorov, ki so za gibalno ovirane ljudi nedostopni, čeprav bi se to z malo dobre volje lahko uredilo.

Besedilo, ki ga objavljamo s posredovanjem Tiskovnega urada SŠK, je pripravil gospod Tone Planinšek, voditelj Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov Slovenije.