Papež Frančišek je med današnjo splošno avdienco nadaljeval s pojasnjevanjem del usmiljenja in podrobneje spregovoril o dveh telesnih delih usmiljenja: lačne nasičevati in žejne napajati.



Kot je poudari sveti oče, nas revež potrebuje. Ob današnjem načinu udobnega življenja so ljudje postali neobčutljivi za potrebe drugih, papeževo misel povzemajo pri Radiu Ognjišče. Mediji in javno mnenje vsake toliko časa sprožijo kampanjo za solidarnost. Naš radodarni prispevek za lajšanje trpljenja je sicer pomembna oblika dobrodelnosti, vendar smo vanjo premalo neposredno vpleteni. Nekaj povsem drugega je, ko na cesti srečamo reveža ali ta potrka na naša vrata in nenadoma nismo več le pred podobo, saj med mano in revežem ni nobene razdalje. »Kakšen je moj odziv v teh primerih? Ali se obrnem in grem dalje? Ali pa se ustavim in se pozanimam za njegov položaj?« je romarje, zbrane na Trgu sv. Petra, vprašal papež.

Izkušnja lakote je huda, kar dobro vedo tisti, ki so doživeli vojno in pomanjkanje. Vendar se ta izkušnja ponavlja vsak dan in obstaja vzporedno z izobiljem in potrato. Vera brez del je mrtva, je ob tem poudaril Frančišek: »Vedno je tu nekdo, ki je lačen in žejen ter me potrebuje. Za to ne morem pooblastiti nikogar drugega. Ta revež potrebuje mene, mojo pomoč, mojo besedo in zavzetost.«

Papež je še poudaril, kako bi morala v vseh ljudeh dozoreti solidarnostna vest, da sta hrana in dostop do pitne vode univerzalni pravici vseh ljudi, brez razlik in diskriminacije. Prav prek nasičevanja lačnih in napajanja žejnih se kaže tudi naš odnos do Boga.

Vir: Radio Ognjišče
Foto: arhiv Družine (T.S.)