Z velikim zanimanjem so opazovalci spremljali začetek izredne škofovske sinode v Vatikanu. Poleg vsebine posvetov o odnosu Cerkve do spremenjene življenjske stvarnosti družin so pozornost pritegnile tudi nove delovne metode. Tako udeleženci namesto prebiranja pripravljenih besedil v prostem govoru predstavljajo svoja stališča, drugače je zastavljen tudi tematski potek sinode. Ob odprtju je bilo jasno, da prvič v zgodovini sinodalnih zasedanj uradni jezik udeležencev ne bo latinščina.

Kot je med odprtjem sinode sporočil njen glavni poročevalec, kardinal Peter Erdö, se je papež Frančišek odločil, da latinščina ne bo več »uradni jezik« zasedanja. »To stvari nekoliko poenostavi«, je pojasnil kardinal Erdö. V preteklih letih, ko je bilo potrebno prisluhniti poldrugo uro dolgemu predavanju v latinščini, »to za vse ni bilo tako preprosto«.

Doslej so bili vsi sinodalni nagovori predstavljeni v latinščini. Ta predavanja so bila ena izmed redkih priložnosti, ob katerih so v Vatikanu še uporabljali ta jezik. V nadaljevanju zasedanj škofje za medsebojno sporazumevanje tudi na prejšnjih sinodah niso dosledno uporabljali jezika Julija Cezarja.

Ob odprtju sinode minuli ponedeljek so v Vatikanu prvič v živo in obsežno preko družbenega omrežja Twitter javnosti predstavili notranjo sinodalno razpravo: prvi dan zasedanja na temo družine je tiskovni urad Svetega sedeža na naslovu @HolySeePress objavljal vsebine trenutnih razprav. Okoli 190 škofov udeležencev pa je glavni tajnik sinode, kardinal Lorenzo Baldisseri, pozval, naj med zasedanjem ne objavljajo kratkih sporočil na omenjenem družbenem omrežju. Prav tako naj sinodalni očetje ne bi dajali posameznih izjav časnikarjem po koncu zasedanja, če že, pa naj »presodijo po lastni pameti«, katere informacije velja predstaviti javnosti.

Škofje zasedajo v sinodalni dvorani, ki je v isti stavbi kot avdienčna dvorana, sestanejo pa se dvakrat dnevno (razen 11. in 12. oktobra): dopoldne med 9. uro in 12. 30 ter popoldne med 16.30 in sedmo zvečer. Do 13. oktobra zaseda plenum prvih t.i. generalnih skupščin. Med 14. in 16. oktobrom se bodo škofje posvetovali v manjših krogih, razdeljeni po jezikovnih skupinah.

Novost je tudi, da škofje ne prebirajo v naprej pripravljenih besedil, ampak naj bi prosto govorili. Pripravljeno besedilo lahko povzamejo ustno, lahko pa spregovorijo tudi o povsem drugi temi. To naj bi olajšalo kasnejšo razpravo. Vsak udeleženec ima za nagovor na voljo štiri minute. Na začetku vsake generalne skupščine kratek nagovor predstavi zakonski par ali kakšen drug »gost«, med 18. in 19. uro pa je čas za »prosto izmenjavo mnenj« izven ožjega dnevnega reda.

Tematsko rdečo nit predstavlja delovni dokument, ki je bil objavljen pred začetkom sinode, temelji pa na izsledkih ankete o zakonu, družini in spolnosti, izvedeni v vesoljni Cerkvi pred približno letom dni. Na sinodi so teme obravnavane po določenem vrstnem redu, kakor so bile urejene tudi v vprašalniku. V ponedeljek so škofje razpravljali o svetopisemskih in cerkvenih izjavah o družini ter o poznavanju in sprejemanju krščanskega nauka o zakonu in družini. Danes se bodo posvetili temi znova civilno poročenih ločenih, ki sodi med »pastoralno najtežja« vprašanja.

Ob pregledu 191 udeležencev s pravico glasovanja glede na celine se pokaže takšnale slika: več kot tretjina (78) jih prihaja iz Evrope, sledita Afrika (42) in Amerika (38). Iz Azije prihaja 29 udeležencev, iz Oceanije štirje. Glede na položaj na tokratni sinodi zaseda 114 predsednikov škofovskih konferenc in 13 voditeljev z Rimom povezanih vzhodnih Cerkva. Zraven sodi še 25 vodij vatikanskih uradov ter deset škofov, ki so srečanje pripravljali v sinodalnem svetu. Poleg tega je papež Frančišek še osebno imenoval 26 udeležencev. Katoliški redovi so na sinodo poslali tri predstavnike.

Med 191 glasovalci je 16 izvedencev, 38 gostov in osem predstavnikov drugih Cerkva. Slednji nimajo pravice do glasovanja o sklepnem dokumentu, imajo pa omejeno pravico do sodelovanja v razpravi. »Gostje«, med katerimi je nekaj zakonskih parov, imajo poleg uvodnih nagovorov 10. oktobra predvideno tudi lastno »zaslišanje«.

Prvo vmesno poročilo, z latinskim nazivom »Relatio post disceptationem«, bo predstavljeno na plenumu po prvem tednu zasedanja. Na podlagi tega dokumenta se bodo nato nadaljevale razprave v »manjših krogih«, razdeljenih po jezikovnih skupinah.

17. in 18. oktobra bo plenum razpravljal o osnutku sklepnega dokumenta, ki ga morajo udeleženci sinode ob koncu potrditi. 18. oktobra naj bi besedilo predstavili javnosti, dokument pa bo temelj za naslednjo, redno škofovsko sinodo, ki jo v Vatikanu pripravljajo za naslednjo jesen, ko naj bi razprave na temo zakona in družine še poglobili.

Ob sklepu sinode 19. oktobra bo papež z udeleženci obhajal slovesno bogoslužje na Trgu sv. Petra v Vatikanu, ob tej priložnosti pa bo za blaženega razglasil svojega predhodnika Pavla VI. (1963-1978).

Vir: Kathpress
Foto: Radio Vatican