Vsaka reforma Cerkve se začne s prenovo ali spreobrnjenjem posameznega vernika – le če se sam pustim ‘prenoviti’, lahko s tem prispevam tudi k prenovi celotne Cerkve, je poudaril papež Benedikt XVI. v svojem nagovoru med včerajšnjo splošno avdienco. Pri tem je navedel besede italijanskega cerkvenega učitelja kardinala Roberta Bellarmina (1542-1621), ki mu je posvetil tudi včerajšnjo katehezo. V dvorani Pavla VI. se je včerajšnje avdience udeležilo okoli sedem tisoč petsto ljudi.

Kardinal Bellarmin, ki je bil prežet z ignacijansko duhovnostjo, lahko nas vernike nauči, kako ohraniti notranji stik z Bogom in Kristusom, je poudaril sveti oče. Pojasnil je, da je Bellarmin po koncu reformacije s svojimi spisi prispeval k novi definiciji cerkvene istovetnosti. Pri tem je katoliško vero utemeljeval z argumenti razuma in se ni opiral na polemiko proti idejam reformacije.

Kot papeški teolog, kardinal in poslanik Svetega sedeža je jezuitski pater vodil zahtevno poklicno življenje, je povedal papež. S pomočjo nenehne povezanosti z Bogom pa je izzive lažje premagoval.

Pred začetkom splošne avdience je papež blagoslovil nov kip meniškega patra Marona na fasadi bazilike sv. Petra. Pet metrov visoka figura, delo španskega kiparja Marca Augusta Duenasa iz cararrskega marmorja, upodablja puščavnika, ki je živel v severni Siriji na prehodu v peto stoletje.

Kratke slovesnosti pred vatikansko baziliko so se udeležili tudi maronitski patriarh kardinal Nasrallah Sfeir, libanonski predsednik Michel Suleiman, številni kardinali iz rimske kurije in člani maronitskega kolegija v Rimu. Predsednika Suleimana bo papež danes sprejel v zasebni avdienci.

Kip, postavljen v nišo na zunanji strani Petrove bazilike, prikazuje Marona z dolgo, s križi izvezeno štolo, in z modelom cerkve v roki. Maroniti predstavljajo večino krščanskega prebivalstva v Libanonu in imajo velike skupnosti tudi v drugih deželah Bližnjega vzhoda, pa tudi v Evropi in preko oceana. Po vatikanskih navedbah jih je po svetu okoli tri milijone.

Isti španski umetnik je na fasadi bazilike sv. Petra že ustvaril podobo svetnika oz. svetnice, in sicer Španke Rafaele Marie Porras y Ayllon (1850-1925), ki ga je papež Benedikt XVI. blagoslovil v lanskem januarju.

Ob koncu avdience je sveti oče še izrekel sožalje vsem prebivalcem mesta Christchurch v Novi Zelandiji, ki ga je nedavno prizadel rušilni potres. Prizadetim je izrazil solidarnost in duhovno bližino ter zagotovil svojo molitev vsem tistim, ki se trudijo pomagati ranjenim in poškodovanim. Nazadnje pa je Benedikt XVI. na vse prebivalce Nove Zelandije poklical tudi blagoslov Vsemogočnega Boga, da bi jih ta opogumil in okrepil.