Danes mineva leto dni, odkar sta bila v Siriji ugrabljena dva visoka cerkvena predstavnika: metropolit Mar Gregorios Youhanna Ibrahim in metropolit Boulos Yazigi. Oba nadškofa iz Aleppa, ki sta tam vodila krajevno sirsko pravoslavno (Mar Gregorios) oz. grško pravoslavno (Yazigi) Cerkev, so odpeljali »neznanci«. Od 22. aprila lani za obema dostojanstvenikoma ni bilo več nobenega sledu.

Katarski emirat v Perzijskem zalivu naj bi zdaj pomagal pri razjasnitvi njune usode. Prošnjo je šejku Tarminu bin Hamadu Al Thaniju izrekla človekoljubna organizacija »Združenje za ogrožena ljudstva«. Številni kristjani so zelo zaskrbljeni za dobrobit obeh nadškofov, je v dopisu šejku pojasnil glavni tajnik omenjene človekoljubne organizacije.

»Molimo za vajino vrnitev«

Katarska vlada ima velik vpliv na upornike v sirski državljanski vojni. Po navedbah tajnika združenja je pomagala že pri osvoboditvi 13 grških pravoslavnih redovnic 9. marca letos. Skrajna islamska fronta Al-Nusra je redovnice ugrabila 2. decembra lani iz samostana sv. Tekle v sirskem romarskem središču Maalula.

Izginula nadškofa sta bila na poti iz Aleppa v Al Mansuro, kjer naj bi se pogajala o izpustitvi nekega ugrabljenega duhovnika. Med potjo sta zašla v zasedo, njunega šoferja so ustrelili, nadškofa pa sta izginila brez sledu. Odgovornosti za dejanje doslej ni prevzel še nihče.

Po navedbah nemških agencij se na območju okoli Aleppa trenutno bojujejo vladne sile in skrajni islamski uporniki. Fronta Al-Nusra nenehno ugrablja in usmrčuje kristjane in Kurde. Med uporniki naj bi bilo veliko tujcev.

Pretežno sunitske vlade v Katarju, Turčiji in Savdski Arabiji upornike podpirajo z denarjem in orožjem. Režim predsednika Bašarja al-Asada pa je deležen podpore iz šiitskega Irana. Verske manjšine, med njimi kristjani, so se znašli med dvema frontama.

Izmed 21 milijonov sirskih državljanov je bilo pred začetkom državljanske vojne 90 % muslimanov in 6,3 % kristjanov, od tega 3 % katoličanov in pravoslavnih ter manjša skupina protestantov. Ostalo prebivalstvo so bodisi neverniki ali pa pripadniki drugih veroizpovedi.

Brat ugrabljenega metropolita Boulosa Yazigija, patriarh Johannes Yazigi, je lani septembra papeža Frančiška informiral o vojni v svoji domovini in se udeležil molitve za mir, ki jo je pripravila Skupnost sv. Egidija. Grški pravoslavni patriarh v Antiohiji, ki živi v Siriji in Libanonu, je bil eden izmed najuglednejših udeležencev velikega medverskega mirovnega srečanja sv. Egidija v italijanski prestolnici.

Papež nenehno obsoja spopade v Siriji. Izrecno je pozval na »človečnost ugrabiteljev, naj izpustijo svoje talce«. »Nenehno molimo za ljubljeno Sirijo«, je že večkrat dejal papež Frančišek.

Vir: Kathpress

Foto: splet