Položaj na Bližnjem vzhodu, še posebej v Libanonu, pa tudi položaj kristjanov v arabskih deželah, ki jih pretresajo množične spremembe, sta bili osrednji temi pogovora med avdienco minuli četrtek, ko je papež Benedikt XVI. sprejel libanonskega predsednika Michela Suleimana. To je bilo drugo srečanje svetega očeta s predsednikom dežele ceder, ki je tudi sam kristjan. Le nekaj mesecev po izvolitvi je Suleiman jeseni 2008 prispel na obisk v Vatikan.

Pogovor med državnikoma je trajal okoli trideset minut, govorila pa sta v francoskem jeziku in nista potrebovala prevajalcev. Benedikt XVI. je obiskovalca sprejel na pragu svoje zasebne knjižnice. Suleiman je papežu podaril staro kadilnico, okrašeno z zlatom in slonovino, iz libanonskega samostana Qannoubine. Benedikt XVI. se je oddolžil z zbirko papeških medalj.

Maronit Suleiman se je minulo sredo v Vatikanu udeležil slovesnega odkritja in blagoslovitve kipa leta 410 umrlega meniha Marona, na katerem temelji največja libanonska Cerkev. Pet metrov visoka figura iz carraskega marmorja stoji v niši zunanje apside bazilike sv. Petra.

Pogovor je potekal v prisrčnem ozračju, sogovornika pa sta se strinjala, da je na območju, od koder prihaja obiskovalec, še veliko odprtih sporov, ki jih je nujno potrebno rešiti. Libanon s svojim sožitjem kristjanov in muslimanov predstavlja zgled in oddaja 'sporočilo svobode in mirnega sožitja ne le na svojem območju, pač pa za cel svet', so zapisali v sporočilu iz Vatikana. Za to pa je potrebno nenehno sodelovanje in medsebojni dialog med verskimi skupnostmi.

Papež in predsednik Suleiman sta skupaj izrazila željo po čim prejšnjem oblikovanju nove vlade, ki naj bi Libanonu prinesla 'želeno stabilnost'. Pomembno je, da si tako civilne in verske ustanove kot tudi vsi posamezniki prizadevajo za mir in spravo.