Prvo berilo: David je prizanesljiv do Savla, 1 Sam 26,2.7-9.12-14.22-23;
Ps 103;
drugo berilo: Po Kristusu smo deležni tega, kar je nebeško, 1 Kor 15,45-49

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 6,27-38)

»Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami. Tistemu, ki te udari po enem licu, nastavi še drugo, in kdor ti hoče vzeti plašč, mu tudi obleke ne brani. Vsakemu, ki te prosi, dajaj, in če kdo vzame, kar je tvoje, ne zahtevaj nazaj. In kakor hočete, da bi ljudje storili vam, enako storite vi njim. In če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno priznanje vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki njih ljubijo. In če dobro delate tistim, ki delajo dobro vam, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki delajo isto. In če posojate tistim, od katerih upate dobiti nazaj, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki posojajo grešnikom, da prejmejo enako. Toda ljubíte svoje sovražnike. Delajte dobro in posojajte, ne da bi za to kaj pričakovali. In vaše plačilo bo veliko in boste sinovi Najvišjega, kajti on je dober tudi do nehvaležnih in hudobnih. Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče! Ne sodite in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno. Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo dali v naročje. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.«

Video razlaga za otroke

Edina sila, ki premaga zlo

Piše: p. Primož Jakop

Ko prebiramo začetek Svetega pisma in zgodbo o tem, kako kača zapelje Evo, se je težko izogniti vtisu, da je na človekovi strani vsega kriva naša želja, da bi bili »kakor Bog« (1 Mz 3,5). Današnji evangeljski odlomek zato prinaša tako zelo potrebno dopolnilo: težava ni v tem, da si želimo biti enaki Bogu, temveč v tem, da Boga v resnici ne poznamo in se zato trudimo postati podobni neki svoji podobi o Bogu, ne pa njemu samemu. To, da bi postali kakor on, ni samo naša želja, ampak predvsem njegova. Že v postavi, ki jo je po Mojzesu izroči izraelskemu ljudstvu, namreč stojijo njegove besede: »Bodite sveti, kajti jaz, Gospod, vaš Bog, sem svet« (3 Mz 19,2). Če je torej pot, ki jo je kača predlagala Evi, napačna, katera je potem prava?

P. Primož Jakop: »Nekdo lahko ljubi le, če je ljubljen in kolikor je ljubljen.« FOTO: Tatjana Splichal

Odlomek prinaša kar sedemnajst naročil, ki pa jih Jezus ne izreka z močjo, kateri se ljudje ne bi mogli ali ne bi upali upreti. Namesto tega nas spominja, da vse to, kar nam je naročeno, Bog že dela za nas, da bi to, kar je Bog za nas, lahko bili mi za druge. Da bi sami iz sebe ljubili svoje sovražnike, delali dobro, blagoslavljali in molili za vse, zahteva od nas napor, ki ga ljudje nismo sposobni. Nekdo lahko ljubi le, če je ljubljen in kolikor je ljubljen; nihče ne more dati tistega, česar ni prejel. Zato nam Oče pošilja Sina, da bi spoznali, da smo, takšni, kot smo, ljubljeni brez zadržka, zastonjsko in brezpogojno, da bi na enak način lahko tudi mi ljubili najprej sami sebe takšne, kot smo, nato pa tudi druge takšne, kot so.

Le v meri, v kateri se zavedamo Božje ljubezni do nas, lahko v srečanju z zlom ravnamo kot on.

Bog po nas vzpostavlja svoje kraljestvo

S tem, ko Eva sprejme kačin predlog, v svet vstopi zlo, za katero bi pričakovali, da ga bo Jezus ob svojem prihodu prvega odpravil. Pa ne samo, da ga ni odpravil – zdi se, da zlo vedno bolj raste in se širi, kar nam bo verjetno ostalo uganka do konca. Iz poudarkov današnjega evangelija lahko morda vsaj malo zaslutimo, s kakšnim namenom ga Bog še vedno dopušča. Le ob srečanju z zlom lahko namreč »treniramo« in preverjamo, koliko smo že spoznali, da smo za Boga neskončno ljubljeni, čeprav smo mi tisti, ki ga sovražimo, preklinjamo, grdo ravnamo z njegovimi otroki, ga tajimo in mu krademo. Le v meri, v kateri se zavedamo Božje ljubezni do nas, lahko v srečanju z zlom tudi mi ravnamo kot on. Ljubezen je namreč edina sila, ki lahko premaga zlo, ne da bi z njim pokončala tudi tistega, ki ga počne. Ko torej živimo v ljubezni do tistih, ki še ne vedo, da so Božji otroci in torej naši bratje in sestre, in nas imajo za sovražnike, Bog po nas vzpostavlja svoje kraljestvo, mi pa končno živimo tako, kot smo si vedno želeli.