»Ljubljena Amazonija«: le tisto, kar ljubimo, lahko rešimo
»Ljubljena Amazonija«: le tisto, kar ljubimo, lahko rešimo

Foto: Vatican Media
Posinodalno apostolsko spodbudo papeža Frančiška »Ljubljena Amazonija« so včeraj predstavili tudi na tiskovni konferenci v Vatikanu. Kot poroča spletni portal Vatican News, so na predstavitvi sodelovali kardinala Baldisseri in Czerny, brazilski jezuit in teolog Adelson Araujo Dos Santos, redovna predstojnica Augusta de Oliveira, brazilski podnebni izvedenec Carlos Nobre in škof Martínez.
S. Augusta de Oliveira je pojasnila, da papežev dokument nakazuje poti in načine, kako naj Cerkev stoji ob strani ljudstvom, ki živijo na območju Amazonije. Redovna kongregacija, ki ji pripada s. Augusta, je na tem območju navzoča že sto let, in redovnica je s hvaležnostjo spregovorila o papeževi apostolski spodbudi, ki je po njenih besedah dragoceno orodje pri poslanstvu ohranjanja pravic in dostojanstva ubogih, staroselcev, Afroameričanov in žensk.
Pripomnila je, da je bila stiska vseh zgoraj naštetih poudarjena med oktobrskim zasedanjem škofovske sinode, ki je izpostavila tudi potrebo po večji potrditvi vloge laikov v Katoliški cerkvi.
Krik po življenju
S. Augusta je spomnila na izkušnje in zgodbe, o katerih so med sinodo spregovorili člani mreže REPAM (mreža devetih Cerkva na območju Amazonije) in drugih organizacij, in jih označila kot »krik po življenju«. Osredinila se je na papeževe besede v apostolski spodbudi glede navzočnosti »močnih in velikodušnih« žena, po zaslugi katerih so se ohranile nekatere cerkvene skupnosti v Amazoniji, vera pa se je prenašala in ohranila, ne da bi desetletja »tam mimo prišel kakšen duhovnik«.
Redovnica je znova potrdila lastno predanost in predanost svoje redovne skupnosti, da nadaljuje s prizadevanji za zaščito vseh oblik ogroženega življenja na območju Amazonije. Spomnila je, da so sestre navzoče tudi na najbolj oddaljenih področjih, o čemer je pričevala tudi s. Dorothy Stang, ki so je pred natančno 15 leti umorili v Anapuju v Braziliji, ker se je vztrajno borila proti krčenju tropskega gozda: »Vedno je bila na strani kmetov in delavcev in umrla je s Svetim pismom v rokah.«
S. Augusta je svojo predstavitev zaključila z zahvalo papežu Frančišku za to sinodalno pot, ki je spodbudila vrsto procesov, zahvaljujoč štirim sanjam, o katerih piše sveti oče, povezanih s socialnimi, kulturnimi, okoljskimi in pastoralnimi vprašanji.
Brazilski jezuit Adelson Araújo dos Santos, profesor duhovnosti na Papeški univerzi Gregoriani, je na včerajšnji tiskovni konferenci odgovarjal na vprašanja navzočih časnikarjev in pojasnil nekaj odlomkov iz apostolske spodbude.
Premišljeval je o »pesniškosti« dokumenta, ki po njegovem mnenju dobro odraža ljubezen papeža Frančiška do sinodalne teme in njegov nujen poziv, naj »poskrbimo za svoje brate in sestre ter okolje, kajti tisti, ki ljubijo, tudi skrbijo«.
Štiri »sanje«
Tudi p. dos Santos se je osredinil na pomen besede »sanje«, ki jo papež uporabi v dokumentu, ter izpostavil, da je to del svetopisemskega izročila, »kraj, kjer Bog razodeva svoje načrte«. Kot je še dejal, lahko vse štiri »sanje« svetega očeta v dokumentu »Ljubljena Amazonija« razumemo kot poziv k spreobrnjenju, ki so ga v sklepnem dokumentu oblikovali sinodalni očetje.
Kardinal Lorenzo Baldisseri, glavni tajnik sinode, je na predstavitvi dokumenta spregovoril o sinodalnem procesu od papeževe napovedi zasedanja med molitvijo angelovega češčenja 15. oktobra 2017 do izida posinodalne apostolske spodbude.
Korak za korakom
Med drugim je spomnil na številne posvete z ljudmi na območju Amazonije v obdobju priprave na sinodo, nato pa na samo zasedanje s sinodalnimi očeti, 25 izvedenci in 16 predstavniki staroselskih ljudstev. Pojasnil je, da je rezultat tega procesa sklepni dokument, ki so ga najprej prebrali in potrdili v posameznih delovnih skupinah, nato pa izglasovali z dvotretjinsko večino; prečiščeno besedilo je šlo v roke papežu Frančišku, ki je potrdil, da je dokument primeren tudi za objavo.
Na vprašanje o Episcopalis communio škofovske sinode je kardinal Baldisseri pojasnil, da sklepni dokument sinode za Amazonijo, ki naj bi ga na papeževo spodbudo prebrali vsi, ima »določeno moralno avtoriteto«, vendar ni del običajnega papeškega učiteljstva.
Ta vidik je poudaril tudi vatikanski tiskovni predstavnik Matteo Bruni, ki je dejal, da je »apostolska spodbuda del papeškega učiteljstva, sklepni dokument pa ne«. Dodal je, da je sklepni dokument treba brati skozi lečo apostolske spodbude »Ljubljena Amazonija«, ki ima moč rednega učiteljstva Petrovega naslednika«.
Na tiskovni konferenci so tudi poudarili, da je papež apostolsko spodbudo podpisal v prostorih lateranske bazilike, kar dokumentu daje posebno pastoralno težo.
Profesor Carlos Nobre, prejemnik Nobelove nagrade za mir leta 2007 in podnebni izvedenec, je dejal, da se veseli apostolske spodbude zaradi »razvojnega modela, ki ne izključuje nikogar«. Nobre je spregovoril o pomenu vključevanja starodavnega znanja staroselcev v nove tehnologije, da bi našli tretji način, ki ni niti popolno ohranjanje naravnega stanja niti visok tehnološki razvoj, vodil pa naj bi v kultivacijo Amazonije, ne da bi to območje ob tem uničili.
Preko video povezave se je med tiskovno konferenco oglasil tudi škof David Martínez de Aguirre Guinea, izredni tajnik sinode za Amazonijo in škof vikariata Puerto Maldonado, kjer se je, kot je spomnil, leta 2018 med papeževim obiskom začela zgodovina sinode.
Ljubezensko pismo Amazoniji
Nazadnje pa je kardinal Michael Czerny, izredni tajnik sinode, posinodalno apostolsko spodbudo »Ljubljena Amazonija« opisal kot ljubezensko pismo, ki glasno opozarja na zločine, storjene proti tropskemu gozdu, in se čudi nad lepoto pokrajine. Amazonija je papeža Frančiška osupnila in navdušila zaradi svoje lepote in ljubezni, je pojasnil kardinal, in apostolska spodbuda, ki se začne kot ljubezensko pismo, nas spominja, da »le tisto, kar ljubimo, lahko tudi rešimo«.

Foto: Vatican Media



