Maja Haderlap, Ženske v temi, Koroška, založba Goga
Maja Haderlap, Ženske v temi, Koroška, založba Goga
Maja Haderlap je v svet literature stopila kot pesnica, slovenski bralci pa jo najbolj poznamo po romanu Angel pozabe, za katerega je prejela vrsto pomembnih nagrad: nagrado Ingeborg Bachmann, eno najuglednejših literarnih priznanj na nemškem govornem območju, nagrado Bruna Kreiskyja za politično knjigo, književno nagrado rauris, nagrado prix du premier roman étranger v Franciji, nagrado Maxa Frischa in nagrado Christine Lavant.
V romanu Angel pozabe je orisala položaj slovenskega človeka na avstrijskem Koroškem, postavljenega v čas nacizma in po njem, s čimer je brez obsojanja in moraliziranja poetično razkrila usodo slovenske manjšine v Avstriji. Odprla je poglavje o grozljivem iztrebljanju koroških Slovencev v lepenskih in železnokapelskih grapah. Bralca je na nevsiljiv način seznanila z osebnimi travmami preganjanih Slovencev in polpreteklo zgodovino koroških upornikov proti nacizmu, ki so se tudi po končani vojni v svoji domovini počutili kot tujci. Živeli so z občutkom, da njihovi severni sosedje na avstrijskem Koroškem na njih še vedno gledajo kot na izobčence.
Vračanje k dolgo zamolčanim življenjskim zgodbam prednikov
Njen težko pričakovani drugi roman Ženske v temi je zdaj v prevodu Štefana Vevarja zaživel v slovenščini. Maja Haderlap pripoveduje o življenju treh generacij žensk, o njihovi vpetosti v vsiljene in ponotranjene modele ter o boju za avtonomijo.
Ko Mira v avstrijski prestolnici sede v avto, da bi se odpravila na Koroško, ve, da jo čaka težka naloga: ostarelo mater Ani mora pripraviti na selitev iz hiše, v kateri je kot vdova z otrokoma našla zatočišče. Romanje v notranjost Mirinega otroštva je vračanje k dolgo zamolčanim življenjskim zgodbam prednikov.
O iskanju družbene, kulturne, jezikovne identitete
Zgodba Žensk v temi je zgodba o izgubi, tišini in krivdi, a tudi o znova najdenih bližinah. Protagonistke so tri ženske iz južne Koroške, med njimi Mira, ki že več kot tri desetletja živi na Dunaju in na obmejnem jugu avstrijske Koroške obišče svojo ostarelo mamo Ani, kar prinese spomine na travmatično otroštvo. Tako kot Angel pozabe so tudi Ženske v temi družinski roman in hkrati zelo relevantno zgodovinsko in politično besedilo o iskanju družbene, kulturne, jezikovne identitete. Avtorica se nas znova dotakne s prefinjeno izpisanimi prizori, ki osvetlijo življenjske prelome. Za roman v nemškem izvirniku je bila avtorica nominirana za avstrijsko književno nagrado.
Bukla, Maja Haderlap, Ženske v temi, 1. 6. 2025
Pia Prezelj, Maja Haderlap, Romanje v notranjost otroštva, družine in skupnosti, Delo, 27. 5. 2025
Tanja Lesničar Pučko, Maja Haderlap, Ženske v temi, Preteklost za petami, Dnevnik, 26. 6. 2025
Matej Bogataj, Maja Haderlap, Ženske v temi, Mladina, 13. 3. 2026
Maja Haderlap s knjigo Ženske v temi. FOTO: Ivo Žajdela
Maja Haderlap se je poklicno ukvarjala z gledališčem
Maja Haderlap se je rodila leta 1961 v Železni Kapli (Bad Eisenkappel) na avstrijskem Koroškem. Po maturi na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu je študirala gledališke vede in germanistiko na Univerzi na Dunaju. Med študijem je bila na gledališki praksi v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu in v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Doktorirala je leta 1989 s temo Die Grundzüge der slowenischen Kulturpolitik in Kärnten von 1946 bis 1976 und der Funktionswandel des slowenischen Laienspiels sowie seine Bedeutung für die slowenische Kulturpraxis in Kärnten. Disertacija je izšla v slovenskem prevodu leta 2001 pri založbi Drava v Celovcu: Med kulturo in politiko. Slovenska gledališka dejavnost na Koroškem 1946–1976.
Od leta 1989 je predavala na Univerzi v Celovcu (Alpen-Adria-Universität Klagenfurt). Med letoma 1992 in 2007 je bila zaposlena kot vodja dramaturgije v Mestnem gledališču v Celovcu (Stadttheater Klagenfurt). S svojim ustvarjanjem je pomembno zaznamovala slovenski literarni prostor.
