V ponedeljek, 16. januarja, se je v filipinski prestolnici Manili začel 4. svetovni apostolski kongres o usmiljenju, ki se zaključuje jutri, 20. januarja. Tema kongresa je občestvo in poslanstvo. Papež Frančišek je v pismu, ki ga je za to priložnost napisal svojemu posebnemu odposlancu, kardinalu Philippu Barbarinu, spomnil na nujnost širjenja usmiljenja v svetu v našem času, ne le na duhovni, ampak tudi na družbeni ravni.

Kardinal Barbarin, lyonski nadškof, se strinja, da vsi potrebujemo usmiljenje. Po njegovem mnenju nam je papež Frančišek s svetim letom usmiljenja podaril velik dar. Usmiljenje je beseda, ki je ne uporabljamo prav pogosto, »morda iz ponosa, kakor da bi imeli občutek, da ga ne potrebujemo, medtem ko ga, nasprotno, izjemno potrebujemo! Morda ker mislimo, da je ta beseda nekoliko medena, osladna, da pripada starim staršem …« Besede usmiljenje se izogibamo, četudi ima posebno svetopisemsko moč in četudi je »prostor dialoga« z judi in muslimani.

Glede zgodovine kongresov o usmiljenju kardinal Barbarin pojasnjuje, da se je zamisel porodila leta 2005, kmalu po smrti sv. Janeza Pavla II., med duhovnim odmikom v svetišču sv. Favstine Kowalske. Zamisel je bila predstavljena papežu Benediktu XVI., ki jo je takoj sprejel. Prvi kongres so priredili v Rimu, ob 3. obletnici smrti sv. Janeza Pavla II. Drugi je bil na vrsti tri leta kasneje v Krakovu, tretji pa leta 2014 v Bogoti, kjer so povabilo Cerkve na Filipinih napovedali letošnji kongres.

Kongresa se udeležuje več kot pet tisoč oseb. Med drugim jih je v teh dneh nagovoril kardinal Luis Antonio Tagle, manilski nadškof. Povabil jih je predvsem k izpolnjevanju del usmiljenja in ob tem dodal, da »niste vi tisti, ki jih izpolnjujete, ampak so delo Jezusa«. Z njimi se torej ne smemo ponašati. Edino, s čimer se lahko ponašamo, je to, da potrebujemo Božje usmiljenje. Ne bi se torej smeli bati svojega srca odpreti Kristusu. Po mnenju filipinskega kardinala ni nobene potrebe, da bi se skrivali ali sramovali.

Med temami, s katerimi so se soočili udeleženci kongresa v Manili, je poleg pobožnosti do Božjega usmiljenja tudi težak položaj na Filipinih, predvsem glede človekovih pravic. Kot so poudarili, je usmiljenje vezano na življenje. Življenje je zato treba živeti do konca, ga varovati, spodbujati in spoštovati. V tem kontekstu je bil omenjen aktualen problem trgovine z mamili. Število njenih žrtev je v zadnjih petih mesecih na Filipinih preseglo šest tisoč. Cerkev je blizu družinam žrtev in pred tem problemom ne more ostati brez besed. Na programu kongresa v Manili pa je tudi t.i. »romanje usmiljenja«, cilj katerega so poleg svetišč tudi sirotišnice, sprejemni centri in tisti kraji, kjer prebivajo staroselci, otroci z ulice, ostareli ljudje in odvisniki.

Vir: Radio Vatikan
Foto: RV