Papež Benedikt XVI. je praznik Vnebovzetja Device Marije označil kot 'enega najpomembnejših praznikov v cerkvenem letu'. Kot poročajo pri vatikanskem radiu, je sveti oče slovesno bogoslužje na včerajšnji praznik daroval v župnijski cerkvi svetega Tomaža v Villanovi pri Castel Gandolfu. V pridigi je spomnil na bližajočo se šestdeseto obletnico dogme o Marijinem Vnebovzetju, ki jo je 1. novembra 1950 razglasil papež Pij XII. V dogmi je zapisano, da je Marija, prav tako kot Jezus Kristus, premagala smrt in da zmagoslavno biva v nebeški slavi v celovitosti svojega bitja, z dušo in s telesom.

Benedikt XVI. je zatem orisal skrivnost smrti in vstajenja ob odlomku iz pisma apostola Pavla Korinčanom. Poudaril je, da izraz 'nebesa' v povezavi s posmrtnim življenjem ne nanaša na določljiv kraj v vesolju, pač pa označuje Božjo večnost, ki presega smrt. To je za moč človeške predstave dosti težje dojemljivo, meni sveti oče.

Opoldne je papež Benedikt XVI. v apostolski palači v Castel Gandolfu molil Angelovo češčenje. Med molitvijo je na kratko opisal bistvo in pomen včerajšnjega praznika. Pojasnil je, da Cerkev češčenje Device Marije spremlja že od vsega začetka in že od IV. stoletja naprej so se začeli pojavljati Marijini prazniki; v nekaterih praznikih je bolj poudarjena vloga Device Marije v zgodovini odrešenja, v drugih pa obhajamo pomembne trenutke iz njenega zemeljskega bivanja.

Umetniki vseh časov so narisali ali izklesali svetost Gospodove Matere z namenom, da bi s tem okrasili cerkve in svetišča. Pesniki, pisatelji in glasbeniki so izkazovali čast Devici s himnami in z bogoslužnimi pesmimi. Od vzhoda do zahoda njo vso sveto imenujejo nebeška Mati, ki drži v naročju Božjega Sina . Pod njenim varstvom najde zatočišče vse človeštvo s staro molitvijo 'Pod tvoje varstvo pribežimo'.

Po molitvi Angelovega češčenja in blagoslovu je papež na kratko povzel pomen včerajšnjega praznika v francoskem, angleškem, nemškem, španskem, portugalskem, madžarskem in poljskem jeziku ter zaželel vsem, da bi v veselju preživeli ta priljubljen marijin praznik.

V Italiji je 15. avgust, imenovan 'Ferragosto', eden najpomembnejših praznikov. Njegovo ime izhaja iz 'Feriae
augusti' in se nanaša na privilegij rimskega cesarja Avgusta (63 pr.K.-14 po.K.), ki je določil, da mora biti ta dan dela prost, saj je veljal za enega najbolj vročih dni v letu.