Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Marka I. Rupnika so sprejeli v koprsko škofijo

Za vas pišejo:
M.M.Š., M. P.
Objava: 25. 10. 2023 / 13:31
Oznake: Duhovnik
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 26.10.2023 / 07:49
Ustavi predvajanje Nalaganje
Marka I. Rupnika so sprejeli v koprsko škofijo
Marko Ivan Rupnik je postal duhovnik Koprske škofije. FOTO: Vid Ponikvar / Sportida

Marka I. Rupnika so sprejeli v koprsko škofijo

S škofije Koper so potrdili, da je Marko Ivan Rupnik, nekdanji slovenski jezuit, ki je bil zaradi obtožb duhovne in spolne zlorabe izključen iz jezuitskega reda, kot duhovnik sprejet (inkardiniran) v koprsko škofijo.

Po navedbah spletnega portala Silere non possum je Rupnik junija letos zaprosil za inkardinacijo pri koprskem škofu Juriju Bizjaku, ki je prošnjo nekdanjega jezuita sprejel, kar so na koprski škofiji tudi potrdili. 

V izjavi, ki so jo objavili pozno zvečer 25. oktobra, so pojasnili, da so se pri odločitvi oprli na dejstvo, da Rupniku ni bil izročen noben sodni izrek in da velja za nedolžnega, dokler se ne bo spoznan za krivega v skladu z javnim postopkom. Preberite celotno izjavo.

Spomnimo, da so decembra lani v javnost prišle obtožbe s strani nekdanjih redovnic iz skupnosti Loyola, da naj bi jih takrat jezuit p. Marko Ivan Rupnik v letih 1992-1993 psihično in fizično zlorabil. Med preiskavo primera je bilo poudarjeno, da v zadevi niso bile vpletene mladoletne osebe, Dikasterij za nauk vere pa je po preiskavi sklenil, da so obtožbe zoper p. Rupnika že zastarale, zato so primer v lanskem oktobru zaprli.

Škof Bizjak se je pred sprejemom Marka Rupnika v koprski škofiji posvetoval z apostolskim nuncijem v Sloveniji nadškofom Speichom, pa tudi z vikarjem rimske škofije kardinalom De Donatisom ter Giacomom Incittijem, profesorjem kanonskega prava.

Družba Jezusova je po obtožbah sprva sprejela previdnostne ukrepe: Rupnik ni smel več spovedovati, biti duhovni vodja in voditi duhovnih vaj, ni smel javno nastopati brez dovoljenja krajevnega predstojnika. Rupnik je večino teh ukrepov kršil, zato se je Družba Jezusova zaradi njegove nepokorščine odločila za izključitev.

Rupnik je mesec dni pred uradno izključitvijo iz reda pisal škofu Bizjaku in ga prosil za sprejem »ad experimentum« v svoji domači škofiji. Škof Bizjak se je posvetoval z apostolskim nuncijem v Sloveniji, francoskim škofom Jeanom-Marie Speichom, pa tudi z vikarjem rimske škofije kardinalom Angelom De Donatisom ter Giacomom Incittijem, profesorjem kanonskega prava na Papeški univerzi Urbaniana in sodnikom na prizivnem sodišču rimske škofije. Nuncij Speich je po navedbah spletnega portala Silere non possum Rupnikovo inkardinacijo v Kopru imenoval »odlična rešitev«: s sprejemom v domači škofiji naj ne bi bilo težav, »ker tako ali tako ni bilo nobene obsodbe«.

Neuradno smo pri Družini izvedeli, da je ostale slovenske nekdanje jezuite iz Centra Aletti v celjsko škofijo sprejel škof Maksimilijan Matjaž. Uradno potrditev o inkardinaciji iz Celja pa še čakamo. 

Škof Bizjak je Rupnikovi prošnji ugodil že teden dni po prejemu pisma, torej konec letošnjega junija, in Rupnik lahko odtlej svobodno opravlja svoj duhovniški poklic, piše omenjeni spletni portal. Ne bo pa deloval v Škofiji Koper, kot je na poizvedovanje Primorskih novic pojasnil njen tiskovni predstavnik Božo Rustja. Rupnik neuradno še vedno živi v Rimu in ga v Koper ni bilo.

Nepravilnosti v postopkih

Tudi v poročilu rimskega vikariata o zaključeni kanonični vizitaciji v Centru Aletti, objavljenem septembra letos, je bil zapisan sklep, da se v centru odvija »zdravo skupnostno življenje brez posebnih kritičnih dejavnikov«, vizitator pa je »na podlagi obsežnega preučenega dokumentarnega gradiva ugotovil resne nepravilnosti v postopkih«. Vizitacija je bila po izrečenih obtožbah proti Marku Rupniku opravljena na zahtevo vikarja rimske škofije, kardinala Angela De Donatisa.

Vizitator je prav tako vestno preučil tudi glavne obtožbe proti Marku Rupniku, »predvsem tisto, ki je privedla do zahteve po izobčenju, in je na podlagi obsežnega preučenega dokumentarnega gradiva ugotovil resne nepravilnosti v postopkih, katerih preučitev je sprožila utemeljene dvome celo glede same zahteve po izobčenju«.

Žrtve zlorab so nad sklepnim poročilom kanonične vizitacije rimskega vikariata v Centru Aletti izrazile precejšnje ogorčenje.

Nalaganje
Nazaj na vrh