Emilia in Karol Wojtyla z malim Karolom. Foto: arhiv Družine



Svetništvo Janeza Pavla II., rojenega pred sto leti, ima močne družinske korenine. Potem ko se je za Emilio in Karola Wojtyło, starše Janeza Pavla II., marca v Krakovu začel postopek razglasitve za blažena, se že kažejo obrisi njune svetosti.

Brat Edmund in sestrica Olga

Mati Emilia se je leta 1884 v družini šestih otrok rodila očetu sedlarju in mami gospodinji. Pomanjkanja niso čutili, Emilia je pri redovnicah v dekliški šoli pridobila dobro izobrazbo. Po poroki sta se z možem Karolom naselila v Vadovicah. Emilia si je želela veliko družino. Prvi sin, Edmund, se je rodil leta 1906, deset let pozneje pa še hči Olga. Tik po njenem rojstvu so se pokazale težave z dihanjem. Mati ji ni znala pomagati in jo je sama krstila z vodo. Novorojenka je 16 ur po rojstvu izgubila življenje. Predstavljamo si lahko mamino trpljenje. »Ko je mama Emilia prišla k sebi od pretresa, se je vrnila h gospodinjskim obveznostim,« piše biografinja Wojtyłovih Milena Kindziuk. Počasi se je v hišo vrnil mamin smeh. Starši o deklici niso govorili, Janez Pavel II. je vedel le, da je imel sestrico, ni pa poznal njenega imena.

Rizična nosečnost

Emilia je jeseni 1919 – takrat je štela 35 let – pod srcem začutila novo življenje. Razveselila se je, saj si je zelo želela, da bi Edmund imel brata. A nosečnost se je izkazala za rizično. Zdravnik, doktor Taub, ji je dejal, da pri porodu lahko pride do zapletov in celo do njene smrti. »Emilio je bilo zelo strah,« je leta 1990 povedala starejša župljanka v Vadovicah, »a ji globoka vera ni dovolila, da bi pretrgala življenje svojega spočetega otroka.« Nekateri Emilijin pogum za to, da bo donosila otroka, primerjajo s podobnim dejanjem sv. Ivane Beretta Molla, ki je svoje življenje tvegala za otrokovega.


Foto: arhiv Družine


Sin se je rodil zdrav in prejel dve imeni: Karol Jozef, prvega po očetu in drugega po nekdanjem avstrijskem cesarju. Večkrat je dejala, da bo nekoč še velik človek. Živeli so v skromnem stanovanju tik ob glavni mestni cerkvi. Mali Karol je štel štiri leta, ko je brat Edmund, ki je z njim preživljal čas in ga uvajal v nogometne spretnosti, odšel na zdrav­stveno šolo v Krakov. »Mati si je želela, da bi en sin postal zdravnik, drugi pa duhovnik,« je Janez Pavel II. pripovedoval prijatelju Andréju Frossardu. Edmund je študij medicine na krakovski univerzi Jagiellońsk tudi končal, a tega mati ni dočakala. Po rojstvu Karola se ji fizične moči nikoli niso docela povrnile in zaradi težav s srcem in jetri je umrla leto pred Edmundovim koncem študija. Janezu Pavlu II. je nanjo ostal spomin, kako ga je naučila pokrižati se in moliti ter ga obdajala z veliko ljubeznijo.

*Jutri si preberite še življenjsko zgodbo očeta sv. Janeza Pavla II., Karola.*