Med obiskom v Sveti deželi, kamor se odpravlja v soboto, papež Frančišek ne bo zgolj romar in poslanec ekumenizma, pač pa si bo prizadeval tudi za medverski dialog, med drugim tudi z islamom. Sečišče treh abrahamitskih veroizpovedi bo tako v naslednjih dneh prizorišče dvogovorov med križem in polmesecem, ki so se uradno znova pričeli po drugem vatikanskem cerkvenem zboru. Na to poleg potovalnega programa opozarja tudi islamski duhovnik Omar Abboud, prijatelj Jorgeja Maria Bergoglia iz njegovega obdobja na položaju nadškofa v argentinski prestolnici, ki je na seznamu papeževih spremljevalcev na potovanju v Sveto deželo.

Pomembna postaja tega dialoga je sobotno srečanje s kraljem Abdulahom II., ki velja za Mohamedovega potomca in za graditelja mostov med kulturami. Na jeruzalemskem Tempeljskem griču, tretjem najsvetejšem kraju islama, se bo papež tretji, zadnji dan svojega potovanja, sestal z jeruzalemskim velikim muftijem, šejkom Mohamedom Huseinom. Sogovornika naj bi razpravljala o napetem političnem položaju v senci sirske vojne in o sožitju veroizpovedi.





Frančišek lahko pri islamski dostojanstvenikih računa na precejšnje zaupanje, saj so se njegove besede in dejanja doslej dotaknili številnih muslimanov. Simbolni trenutki, ko je v rimskem zaporu na veliki četrtek po svoji izvolitvi umival noge muslimanskemu zaporniku ali pa njegov blagoslov ob ramadanu na begunskem otoku Lampedusi so bili v islamskih medijih sprejeti z navdušenjem.

Sodeč po ugibanjih naj bi se znova vzpostavil tudi dialog med kairsko univerzo Al-Azhar in Vatikanom. Najvplivnejša sunitska univerza je z Vatikanom redno razpravljala do leta 2011, ko je papež Benedikt XVI. po morilskem napadu na koptsko bogoslužje izrazil zahtevo po večji zaščiti kristjanov v Egiptu.

Frančišek se je tovrstne neposrednosti doslej izogibal. V apostolski spodbudi Veselje evangelija poziv oblikuje zelo previdno: »Prosim! Te dežele ponižno prosim, naj v luči svobode, kakršno pripadniki islama uživajo v zahodnih državah, kristjanom zagotovijo svobodo, da bodo v miru obhajali bogoslužja in živeli svojo vero.«

Pred kratkim je papež na položaju potrdil dolgoletnega predsednika Papeškega sveta za medverski dialog, nadškofa Jean-Louisa Taurana. Ta doslej ni dopustil dvoma, da bi verska svoboda postala zadnja kapljica v medverskem dialogu. Argentinski papež se bolj osredotoča na praktična izhodišča in ob tem kaže, da Koran hrani nekatere dele krščanskega nauka, ko to piše v apostolski spodbudi Veselje Evangelija. »Resnični islam« in ustrezna razlaga knjige po njegovem razumevanju prepovedujeta sleherno nasilje proti drugače mislečim.

Opazovalci Frančiška vidijo pred nalogo, da bo v dialogu z islamom napravil prvo sintezo svojih dveh predhodnikov. Pri tem velja omeniti dobronamerni interes Janeza Pavla II., da gradi na odnosih z islamom, vzpostavljenih po koncilu, pa tudi poskuse Benedikta XVI., da dialog povzdigne na raven znanstveno-teološke razprave z drugimi veroizpovedmi. Kako zahtevna naloga je to, je pokazalo razburjenje ob Benediktovem »regensburškem govoru« o odnosu med razumom in nasiljem v islamu.

Vir: Kathpress
Foto: splet