Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Mednarodna zveza katoliških univerz podpira ustanovitev katoliške univerze v Sloveniji

Objava: 23. 11. 2007 / 10:19
Oznake: Družba
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:09
Ustavi predvajanje Nalaganje

Mednarodna zveza katoliških univerz podpira ustanovitev katoliške univerze v Sloveniji

Mednarodna zveza katoliških univerz (IFCU) je na konferenci v Lizboni podprla slovenska prizadevanja za ustanovitev katoliške univerze in ponudila svojo pomoč na znanstveno-raziskovalnem in izobraževalnem področju.

Lizbonska konferenca

Od 13. do 17. novembra 2007 je na Portugalski katoliški univerzi v Lizboni potekala mednarodna konferenca z naslovom Katoliška univerza – izzivi preteklosti in sedanjosti. Konference so se udeležili profesorji, rektorji, predsedniki in drugi predstavniki katoliških univerz z vsega sveta, med drugim prof. dr. Anthony J. Cernera, predsednik IFCU in predsednik univerze Sacred Heart iz ZDA ter prof. dr. Guy – Real Thivierge, generalni sekretar IFCU in direktor Centra IFCU za koordinacijo in raziskovanje. Osrednja tema konference je bil pregled razvoja katoliških univerz in postavitev smernic ter vizije univerzitetnega katoliškega šolstva za prihodnost. Srečanja se udeležil tudi predstavnik Tajništva Slovenske škofovske konference za ustanovitev katoliške univerze v Sloveniji, mag. Andrej Naglič.

Konferenca v Lizboni se je izkazala kot odlična priložnost za navezovanje številnih osebnih stikov s predstavniki univerz in znanstveno-raziskovalnih institucij, ki bodo v pomoč slovenskim prizadevanjem za ustanovitev katoliške univerze. Predstavitvi projekta slovenske katoliške univerze so tako še posebej pozorno prisluhnili rektorji univerz iz Valencie, Lyona in Belfasta. Ob robu uradnega programa srečanja se je slovenski predstavnik srečal s predsednikom in generalnim sekretarjem IFCU, ki je javno izrazil podprl slovenska prizadevanja za ustanovitev katoliške univerze.

Zaključki konference

Naloga katoliških univerz je poučevati, raziskovati in služiti celotni človeški skupnosti. Pri tem poslanstvu se soočajo z izzivom nenehne in hitro spreminjajoče se globalne družbe, v kateri se značaj posameznih institucij izgublja in postaja vse bolj univerzalen. Vsaka katoliška univerza se mora zato nenehno spraševati o svoji identiteti in svoj pristop k poučevanju, raziskovanju in služenju prilagajati razmeram v sodobni družbi.

Katoliške univerze so pri izvajanju svojega poslanstva v prvi vrsti zavezane iskanju resnice, zato mora biti znanstveno-raziskovalno in izobraževalno delo usmerjeno na vsa področja znanosti in ne samo na tržno zanimiva in dobičkonosna. K raziskovanju in prenašanju znanja morajo katoliške univerze pristopati celovito in poskušati preprečevati drobljenje znanja, predvsem preko interdisciplinarnih študijskih in raziskovalnih programov.

Izobraževalno in znanstveno-raziskovalno delo katoliških univerz je neločljivo povezano s kakovostjo dela. Univerza se mora odlikovati v strokovni odličnosti poučevanja in raziskovanja. Zaznamuje jo vzajemno spoštovanje med profesorji in študenti, ki skupaj tvorijo univerzitetno skupnost, ki jo povezuje plemenita želja po znanju. Študentje ne morejo in ne smejo biti objekt poučevanja ali številke za državno statistiko in pridobivanje finančnih sredstev.

Znanstveno-raziskovalno delo katoliških univerz mora biti prežeto s katoliškimi vrednotami, zato se ne posvečajo tistim raziskovalnim dejavnostim, ki so v nasprotju z njimi. Svoboda poučevanja in raziskovanja je omejena z odgovornostjo, ki temelji na resničnem spoštovanju katoliških vrednot in človeškega dostojanstva. Ker so univerze zavezane služenju vsej človeški skupnosti, je v središču njihovega delovanja človek. Katoliške univerze so dolžne pospeševati uveljavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, se dejavno boriti proti krivici in diskriminaciji, vzpodbujati solidarnost v družbi, socialno-ekonomski razvoj, aktivno državljanstvo in socialno prikrajšanim omogočati dostop do visokošolskega izobraževanja. Katoliške univerze morajo biti odprte za celotno civilno družbo in vse posameznike, ne glede na njihovo osebno prepričanje ali katero koli drugo osebno okoliščino. Katoliške univerze dejavno vstopajo v dialog z različnimi kulturami in vrednostnimi sistemi in si pri tem iskreno prizadevajo za ohranitev katoliške akademske tradicije in za povezovanje vere in znanosti.

IFCU

Lizbonsko konferenco o katoliških univerzah je organizirala nevladna mednarodna organizacija IFCU s sedežem v Parizu. Ustanovljena je bila leta 1924 z namenom povezovanja in sodelovanja katoliških univerz in inštitutov na znanstveno-raziskovalnem in izobraževalnem področju. Vzpon in razvoj je doživela po drugi svetovni vojni, ko jo je priznal takratni papež Pij XII. in se je povezala s Kongregacijo za katoliško vzgojo ter Papeškim svetom za laike. Danes združuje okrog 200 najuglednejših katoliških univerz z Evrope, Azije, Afrike in Severne ter Južne Amerike. Kot ena izmed najprodornejših nevladnih mednarodnih organizacij ima posvetovalni status pri OZN v New Yorku, UNESCO v Parizu, Svetu Evrope v Strasbourgu, ECOSOC na Dunaju in pri Komisiji za človekove pravice v Ženevi.

Poslanstvo IFCU je v luči vere in resnice prispevati k napredku znanja ter pravičnejšemu svetu. Zveza povezuje katoliške univerze in raziskovalne inštitute v mrežo sodelavcev ter preko mednarodnih izmenjav prispeva h kakovosti in kontinuiteti njihovega dela, utrjevanju njihovega specifičnega katoliškega značaja in poslanstva ter skrbi za njihovo avtonomijo. Center IFCU skrbi za koordinacijo in raziskovanje, ki usklajuje in podpira znanstveno-raziskovalno dejavnost med članicami zveze.

Namen katoliških univerz

Izkušnje z vsega sveta kažejo, da so javne katoliške univerze pozitivna dopolnitev javnega državnega visokošolskega znanstveno-izobraževalnega sistema. Vsebinsko je ta dopolnitev izrazita na področju odpiranja mednarodnega znanstveno-raziskovalnega in študijskega sodelovanja ter izmenjav v mreži več kot tisoč univerz in raziskovalnih inštitucij z vsega sveta. Mreža katoliških univerz in raziskovalnih inštitucij je zagotovo največja in najbolj razvejana in vendar hkrati homogena in enotna. Enotnost zagotavlja delo kongregacij in uradov Svetega sedeža ter utemeljenost na skupnih katoliških vrednotah, zlasti na spoštovanju osebne svobode posameznika. Edinost v vrednotah omogoča, da katoliške univerze in inštituti uspešno medsebojno sodelujejo, ne glede na medsebojno kulturno raznolikost. Katoliška univerza tako v vsako državo prinaša znanje in vrednote globalne in pluralne družbe, takšna obogatitev pa je zagotovo v interesu slovenske družbe in države.

Za dodatne informacije vam je na voljo ljubljanski pomožni škof, msgr. dr. Anton Jamnik, tel.: 01/234–26–00.


TU SŠK

Kupi v trgovini

Novo
1945: Dnevnik mojega križevega pota
Zgodovina
29,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh