Če smo pred leti lahko slišali o prizorih, kako ilegalni migranti v Evropo prihajajo predvsem preko morja, so jim sedaj na voljo tudi drugačne poti. Zato trenutno silovito upada število migrantov ki bežijo preko Sredozemskega morja v Španijo. Njihovo število se je v primerjavi s prvimi tremi četrtletji lanskega leta zmanjšalo za 34 odstotkov. Manj je tudi prehodov na Kanarske otoke ter v vzhodne članice EU. Izrazito pa se povečuje število ilegalnih migrantov, ki prihajajo po morski poti v Italijo (za 42 %) in Grčijo (za 118 %). Najbolj pa je narastlo število migrantov na balkanski poti, njihovo število se je tako povečalo kar za 170 %.

Kar 330-odstotna rast prošenj za mednarodno zaščito

Tovrstno rast seveda opazimo tudi v Sloveniji, saj so slovenski policisti septembra zajeli kar 4.061 ilegalnih migrantov, kar je več kot katerikoli mesec od leta 2019. Podobno bi sicer lahko rekli že za letošnji avgust, ko je bilo s strani policije zaznanih le 3.057 ilegalnih migrantov. Septembersko število pa je še za 1000 večje.

Za policijo je še bolj zaskrbljujoče, da skoraj vsi med njimi potem tudi zaprosijo za mednarodno zaščito. Zaradi tega se je število podanih prošenj v primerjavi z lani povečalo kar za 330 odstotkov. Če bi vsi med njimi nato tudi ostali v Sloveniji, bi se azilni sistem najbrž že kmalu zlomil, tako pa številni med njimi že pred koncem postopka odidejo naprej v Avstrijo, Nemčijo, Italijo ter druge članice unije, zaradi česar je breme prehodov enakomerneje razporejeno.

Med prebežniki letos prevladujejo državljani Afganistana, Indije, Burundija, Bangladeša, Pakistana, Iraka, Turčije in Kube. Nekateri med njimi, državljani Indije, Burundija in Kube so med zaznanimi popolna novost. Vzrok leži v vizumski politiki Srbije, ki državljanom teh držav dovoljuje vstop brez vizuma. Zato ti lahko prispejo v Beograd povsem zakonito. Državljani Indije in Burundija sicer nimajo skoraj nobenih možnosti, da bi v članicah EU uspeli s prošnjo za azil, saj gre za varni državi.

EU bo okrepila pritisk na Srbijo

Obmejni organi zahodnobalkanskih držav so septembra na balkanski poti zaznali kar 19.160 nezakonitih prehodov meje. Zato bi morala EU pritisniti na Srbijo, da spremeni svojo vizumsko politiko, je na včerajšnjem zasedanju notranjih ministrov EU v Luksemburgu poudarila nemška notranja ministrica Nancy Faeser.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić naj bi nekaterim evropskim voditeljem sicer obljubljal, da naj bi Srbija do konca leta spremenila vizumsko politiko. Ob tem pa dodal, da Srbija ob vstopu državljanov iz teh držav že sedaj zahteva rezervacijo hotela in plačano povratno letalsko karto.

Na mejo naj se napoti misija FRONTEX

Velik izziv za slovensko policijo bo tudi skorajšnji vstop Hrvaške v schengensko območje, kar bo močno spremenilo način njenega dela. A po besedah slovenske notranje ministrice so na to pripravljeni. Sama pa si prizadeva, da bi se v učinkovito upravljanje migracij vključile prav vse pristojne agencije v EU: "To pomeni, da se v polnosti izpolni mandat agencije Frontex, da se njene uradnike napoti na meje, ki so pod največjim pritiskom," je poudarila Bobnarjeva. Ob tem se je zavzela tudi za to, da bi se v razbijanje tihotapskih mrež aktivneje vključil tudi evropski policijski urad Evropol.