»To pogojevanje števila kozarcev vodke s stopinjami temperature me je nenadoma sunkovito pretreslo zaradi zaprtosti, praznine in nesmiselnosti življenja, ki ga je živel sovjetski vrh, zbran okoli svojega ostarelega voditelja, ki je hkrati igral eno odločilnih vlog za človeški rod,« beremo v knjigi Milovana Đilasa Srečanja s Stalinom.

Vendar se to ni dogajalo samo Đilasu, takšen je Stalin bil

Milovan Đilas v knjigi Srečanja s Stalinom razkriva blišč dekadentnega življenja sovjetskega vrha, bedo na moskovskih ulicah, klečeplazenje Stalinovih sodelavcev ter pretkanost sovjetske politike do Jugoslavije in držav vzhodne Evrope, različna merila, ko gre za Rdečo armado ali Jugoslovansko vojsko, predvsem pa Stalinovo željo, da bi podjarmil ves svet.

Avtor se je z njim srečal trikrat. Stalin je na njem preizkusil vse svoje zvijače, pokazal mu je svoj nepremagljivi šarm in svojo silovito jezo, na svojo stran ga je poskusil pridobiti z dobrikanjem; ko to ni uspelo, mu je brez pomisleka poskusil podtakniti afero. Vendar se to ni dogajalo samo Đilasu, takšen je bil Stalin.

Đilas je knjigo zaključil s kratko analizo Stalinovega značaja, kjer je na trenutke spet poskušal opravičiti njegova dejanja, čeprav se je zelo dobro zavedal, da Stalin ni človek, kakršnega si je predstavljal, preden ga je spoznal.

Milovan Đilas Vir: Beletrina

Čeprav se ni odrekel komunističnim idejam, je na Zahodu veljal za disidenta

Milovan Đilas (1911–1995), politik, pisatelj in prevajalec, je ob koncu druge svetovne vojne veljal za najverjetnejšega Titovega naslednika; konec leta 1953 je postal predsednik zvezne skupščine SFRJ. V tem obdobju je za beograjski časopis Borbo pisal članke, v katerih je v Jugoslaviji zahteval več demokracije. Vodilni jugoslovanski komunisti so to dojeli kot grožnjo, zato so mu januarja 1954 odvzeli vse funkcije v KPJ, kmalu pa je tudi uradno izstopil iz nje. Zaradi izjave v New York Timesu, da Jugoslavijo vodijo »reakcionarji« in vrste drugih, so ga komunisti obsodili na devet let zapora, kjer je prevedel Izgubljeni raj Johna Miltona. Leta 1958 je napisal spomine, štiri leta kasneje pa so ga ponovno zaprli zaradi objave knjige Srečanja s Stalinom. Čeprav se nikoli ni odrekel komunističnim idejam, je na Zahodu veljal za disidenta.

Beletrina, Milovan Đilas, Srečanja s Stalinom – prelistaj knjigo

Peter Rak, Hladna in temačna naslada nad žrtvijo, Milovan Đilas, Stalin, Sovjetska zveza, Delo, 21. 10. 2025