Že drugič v obdobju šestih mesecev je novozelandsko mesto Christchurch stresel močan potres in za seboj pustil smrt ter opustošenje. Najmanj petinšestdeset ljudi je izgubilo življenje v potresu z močjo 6,3 stopnje po Richterjevi lestvici, so včeraj poročali novozelandski mediji. Potres je uničil večji del mesta, sesedli so se tudi deli anglikanske katedrale. Ni še jasno, ali in koliko ljudi je v času potresa poiskalo zatočišče v omenjenem svetišču.

Po besedah dekana Petra Becka je v luči človeških žrtev škoda, ki je nastala na katedrali, ‘povsem nepomembna’. Ali bodo stopetdeset let staro svetišče lahko obnovili, zaenkrat še ni jasno.

Novozelandski predsednik vlade John Key je potres v mestu Christchurch poimenoval ‘najtemnejši dan v zgodovini Nove Zelandije’. Župan Bob Parker pa je opozoril, da število smrtnih žrtev gotovo še ni dokončno.

Reševalne ekipe se ves čas trudijo, da bi izpod ruševin rešile kar največ poškodovanih, vendar popotresni sunki reševalcem močno otežujejo dostop. Oblasti po lastnih navedbah računajo na preko dvesto žrtev. Kot so poročali tamkajšnji mediji, so v Christchurch odpotovale reševalne ekipe iz vse države, pa tudi reševalci iz sosednje Avstralije.

Po podatkih Ameriškega inštituta za geološke raziskave je do potresa prišlo včeraj ob 12.51 po lokalnem času (00.51 po srednjeevropskem). Epicenter je po navedbah novozelandskega potresnega središča ‘Geonet’ ležal le deset kilometrov izven mestnega središča. Potres se je zgodil na manjši globini, podobno kot tisti z močjo 7,1 po Richterjevi lestvici, ki je otoško državo stresel v lanskem septembru. Takrat je bilo uničenih okoli sto tisoč hiš, smrtnih žrtev pa na srečo ni bilo.

Seizmologi se bojijo, da bi bil zadnji potres lahko le predhodnik močnejšega, ki bi povsem porušil novozelandsko prestolnico Wellington. Ta je od središča tokratnega potresa oddaljena tristo kilometrov proti severu in leži na južnem delu Severnega otoka.