Ruski pravoslavni patriarh Kiril I. je poudaril neodvisnost svoje Cerkve v odnosu do ruske države. Govorice o »klerikalizaciji« družbe in »podržavljanju Cerkve« nimajo nikakršne zveze z resničnostjo, je Kiril I. pojasnil v pogovoru za nek ruski časnik. »To je mit, ki ga ne podpira prav nobeno dejstvo.« Posvetna oblast ne leži v rokah duhovnikov, ti pa tudi ne smejo kandidirati na politične položaje.

Po drugi strani država nima nikakršnega neposrednega vpliva na Cerkev, zatrjuje moskovski patriarh. Cerkev lahko danes pri bogoslužjih in v svojih medijih, pa tudi v dialogu z družbo in državo »deluje povsem svobodno«. To svobodo bo Cerkev vedno zagovarjala, saj je z njo povezana tudi njena duhovna avtoriteta. »Ne želimo si ponavljanja zgodovine, ker smo prepričani, da so bili krvavi dogodki na začetku 20. stoletja in posledično preganjanje Cerkve v veliki meri rezultat njene podrejenosti državi«, je poudaril Kiril I. Opozoril je še, da je bila Cerkev v 18. in 19. stoletju podrejena carjem. Današnje odnose med rusko pravoslavno Cerkvijo in rusko državo patriarh opisuje kot »partnerske«.

V obojestransko zadovoljstvo obe strani sodelujeta pri reševanju številnih vprašanj.4. novembra je Kiril I. voditelju Kremlja Vladimirju Putinu podelil visoko odlikovanje za njegovo politično pot. Putin je prejel prvo nagrado organizacije »Ruski narodni zbor«, ki jo vodi moskovski patriarh. V utemeljitvi je Kiril povedal, da je ruski predsednik konec 20. stoletja »kot nihče drug« Rusiji znova pridobil »častni položaj v svetovni skupnosti«, ki ga država ohranja še danes. Posebno pohvalo je patriarh izrekel Putinovim »mirovnim ukrepom« za razrešitev državljanskega spora v Siriji.

»Številka dve« moskovskega patriarhata, metropolit Hilarion, v novi svobodi svoje Cerkve ter v »proverskem ozračju« države in družbe vidi tudi vzrok za njeno krepitev, kot je povedal v nagovoru na rednem zasedanju Ekumenskega sveta Cerkva v Busanu.

V ruski pravoslavni Cerkvi so v zadnjih 25 letih zgradili in obnovili več kot 25.000 svetišč. To pomeni, da so doslej vsako leto odprli v povprečju 1.000 novih cerkva, torej približno tri svetišča na dan. »Odprtih je bilo tudi več kot 50 izobraževalnih ustanov in okoli 800 samostanov, ki so polni menihov in redovnic. V celi vrsti dežel zahodne Evrope pa opažamo zmanjševanje števila župljanov in krizo duhovnih poklicev, samostani in cerkve zapirajo svoja vrata«, ugotavlja moskovski patriarh.





Vir: Kathpress
Foto: splet / Wikipedia