Popoldne ob 14. uri je bila slovesnost ob Hiši opajske tradicije na glavnem trgu Opatjega sela, ob 15. uri pa so se udeleženci odpravili na slabi dve uri dolg pohod po Poti sv. Martina v Kostanjevico na Krasu, kjer bodo na pročelju kostanjeviške cerkve odprli kamnito ploščo z Martinovo stopinjo. S tem dejanjem bo Evropski kulturni center sv. Martina Tourskega Slovenija, ki je pooblaščen za upravljanje poti skozi Slovenijo, končal označevanje odseka od Logatca do Opatjega sela – s tem pa bo tudi v celoti zaključena pot po Sloveniji – od madžarske do italijanske meje.

V celoti je Via Sancti Martini dolga približno 2500 km in povezuje mesto Savaria na Madžarskem, kjer se je Martin rodil, mesto Pavia v Italiji, kjer je začel kariero rimskega vojaka, in Tour, kjer je pokopan. Glavna veja Velike evropske kulturne poti sv. Martina pelje po Madžarski, Sloveniji, Italiji in Franciji, vseh vključenih držav pa je trinajst.

Slovenski del t. i. Velike evropske kulturne poti sv. Martina (Via sancti Matini) je dolg 550 km, poteka pa od Hodoša na madžarski meji do Opatjega sela na italijanski meji. FOTO: arhiv Družine

Sveti Martin - evropska osebnost

V sporočilu za javnost so v Evropskem kulturnem centru zapisali, da je pot močno orodje povezovanja evropskih narodov. Leta 2005 je namreč Svet Evrope sv. Martina oklical za evropsko osebnost, kulturni poti sv. Martin Tourski pa podelil naziv Velika evropska kulturna pot Sveta Evrope. S tem je poudaril, da pot predstavlja skupne vrednote Evropske unije in njenih držav članic, ki preko osnovne teme na novo interpretira spomin, zgodovino in kulturno dediščino držav, sodelujočih v projektu. Ne gre torej samo za pot, ki jo nekdo fizično prehodi, ampak za projekt poti, ki omogoča odkrivanje skupne evropske identitete in solidarnosti, ki se simbolno izraža v Martinovi gesti delitve vojaškega plašča z revežem pri mestnih vratih Amiensa v 4. stoletju.

Nekaj zanimivosti o sv. Martinu:
*v Sloveniji je sv. Martinu posvečenih 83 cerkva in kapel, od tega 43 župnijskih cerkva
*po sv. Martinu se imeuje 18 slovenskih krajev
*najstarejše freske z upodobitvijo sv. Martina, iz 9. stoletja, so v cerkvi v Šmartnem na Pohorju
*Martin se je rodil leta 316 v Savariji v Panoniji, danes Sombotel na Madžarskem
*oče je bil vojak rimske vojske, zato se je družina kmalu po Martinovem rojstvu preselila v Italijo
*leta 371 je bil imenovan za škofa v Toursu
*umrl je leta 397, star 80 let
*je prvi svetnik, ki ni bil mučenec in mu je Cerkev priznala čast oltarja

V celoti je Via Sancti Martini dolga približno 2500 km. FOTO: arhiv Družine

Pot je namenjena romarjem in pohodnikom

Kulturna pot sv. Martin Tourski ima tako kot vse kulturne poti, ki so uradno uvrščene na seznam kulturnih poti Sveta Evrope, razvojno razsežnost, saj bo, ko bo dokončana, pišejo v Evropskem kulturnem centru Slovenija, »imela vpliv na razvoj promocije države Slovenije, na njene regije in lokalne skupnosti, na razvoj turizma, s tem pa tudi na nova delovna mesta. Gre tudi za odkrivanje skupne evropske identitete, saj je eden od pomembnih ciljev kulturnih poti Sveta Evrope ohranitev materialne in nematerialne kulturne dediščine držav. Pot ni namenjena samo romarjem, radi jo obiskujejo tudi pohodniki, športniki in vsi, ki jim hoja pomeni več kot samo rekreacija. Vrednote sv. Martina - solidarnost, sočutje, preprostost, trajnostni odnos do narave, iskanje globljega smisla bivanja - so dobra podpora zgodbam, ki na teh območjih že obstajajo.«

Glavna veja Velike evropske kulturne poti sv. Martina pelje po Madžarski, Sloveniji, Italiji in Franciji, vseh vključenih držav pa je trinajst. FOTO: arhiv Družine

Oznake na poti – belo rumena okrogla markacija

Pot je v Sloveniji označena v skladu z zakonom o planinskih poteh in Navodili za označevanje tematskih pohodnih poti. Kjer Poteka po trasi planinske poti, je ta označena z belo-rdečo Knafelčevo markacijo, smerno puščico in rdečo smerno tablo z belim napisom. Med prelazom Lipa in Katarijo (cerkev sv. Miklavža) poteka po delu evropske pešpoti E6 SLO, med Smrečjem in Zaplano pa po delu E7 SLO. Obe poti sta označeni z rumeno-rdečimi markacijami. Na preostalem delu je Pot sv. Martina označena z belo-rumeno okroglo markacijo, rumeno smerno puščico in rumeno smerno tablo s črnim napisom za tematske pohodne poti. Na glavnih križiščih poti je smernim tablam dodana nalepka z logotipom Poti sv. Martina. Na pomembnejših točkah Poti sv. Martina stojijo informacijski panoji, kjer so navedene vse ključne informacije o poti.

Od leta 2003 deluje pri nas Kulturni center sv. Martin Tourski - Slovenija, ki je nacionalni koordinator poti in ima za to nalogo pooblastilo Sveta Evrope. Predsednik centra je prof. dr. Edvard Kovač, podpredsednik pa Uroš Vidovič.

Kaj je zgodovinsko izpričano o sv. Martinu? Katere lastnosti so ga odlikovale, da je postal svetnik? In zakaj je tako priljubljen med Slovenci? O tem v novi številki tiskane Družine.

1/5