Hrvaški parlament je leto 2011 razglasil za 'Narodno leto p. Rudjerja Josipa Boškovića', s čimer želi obeležiti tristoto obletnico rojstva tega učenega in izobraženega hrvaškega jezuita.

P. Rudjer Josip Bošković je bil fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat in pesnik. Rodil se je pred tristo leti v Dubrovniku, umrl pa je leta 1787 v Milanu. P. Bošković velja za izumitelja akromatičnega daljnogleda in za predhodnika sodobnega atomizma. V svojem času je bil izredno cenjen znanstvenik in je za svoje znanstveno in diplomatsko poslanstvo prejel številne papeške nagrade. Med drugim je leta 1742 sodeloval kot sodelavec papeža Benedikta XIV. pri ugotavljanju najboljše stabilnosti kupole Bazilike svetega Petra v Rimu, ko so na njej odkrili razpoko. Sprejeli so njegov predlog o namestitvi petih istosrednih jeklenih vezi. Statično je utrdil osrednji zvonik milanske katedrale.

Tudi pri organizaciji UNESCO so se odločili, da bodo obeležili tristoto obletnico rojstva tega velikega znanstvenika.
Odločitev hrvaškega parlamenta, da leto 2011 razglasi za ‘Boškovićevo leto’, pa bo za jezuitski red priložnost, da ‘oglašujejo svoje poslanstvo in zbudijo nove duhovne poklice v univerzitetnih in izobraževalnih ustanovah’, so zapisali v sporočilu Jezuitske družbe na Hrvaškem. Zagrebška univerza pa bo v mesecu novembru priredila mednarodno konferenco, na kateri bo izpostavila lik svojega rojaka, duhovnika v službi znanosti.