Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Na proslavi ne bo ne Peterleta ne poslancev Levice, a iz različnih razlogov

Janez Porenta
Za vas piše:
Janez Porenta
Objava: 23. 06. 2023 / 12:01
Oznake: Politika, Praznik
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 23.06.2023 / 12:36
Ustavi predvajanje Nalaganje
Na proslavi ne bo ne Peterleta ne poslancev Levice, a iz različnih razlogov
Dan državnosti je med ključnimi slovenskimi državnimi prazniki. FOTO: Tatjana Splichal

Na proslavi ne bo ne Peterleta ne poslancev Levice, a iz različnih razlogov

Na letošnji osrednji državni proslavi na predvečer praznika, dneva državnosti, na ljubljanskem Kongresnem trgu ne bo nekaterih vidnih obrazov s političnega in družbenega vrha. Umetniški del prireditve pod naslovom »Pred zarjo jutrišnjega dne« se bo naslonil na tematiko podnebja.

Slavnostna govornica na osrednji državni slovesnosti ob dnevu republike, ki nastaja pod režisersko palico Mateja Filipčiča, bo slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Med tistimi, ki so že odpovedali udeležbo na proslavi, je predsednik opozicijske NSi mag. Matej Tonin, ni pa še znano, ali se je bo udeležil prvi mož druge opozicijske stranke SDS Janez Janša. Zagotovo pa med navzočimi ne bo predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta, ki zdaj vodi Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve.

Ne more ploskati tistim, ki so ukinili dan spomina na žrtve komunizma

»Ne čutim praznične prešernosti v srcu glede na to, da imamo na delu oblast, ki uporablja osamosvojitev za nove nepotrebne delitve. Ne morem ploskati ljudem, ki so ukinili dan spomina na žrtve komunizma, ki je prav tako povezan z osamosvojitvijo. Brez osamosvojitve ne bi sprejeli evropskega stališča proti vsem trem totalitarizmom. Če sem na proslavi, želim praznovati – in ne vidim podlage za to,« je v izjavi za časnik Večer svojo odločitev pojasnil Peterle.

VSO pripravlja svojo proslavo

Zato pa v Združenju VSO v sodelovanju z Občino Vipava in Župnijo Vrhpolje v nedeljo od 18. ure dalje v Vrhpolju pri Vipavi pripravljajo svojo osrednjo prireditev ob dnevu državnosti, »Ponosni na Vrhpolje – osamosvojitveni dogodki dan prej«, ki se bo začela z mašo za domovino na prostem pri cerkvi sv. Primoža in Felicijana v Vrhpolju, ki jo bo daroval namestnik vojaškega vikarja Milan Pregelj, nadaljevala pa ob 19. uri z osrednjo slovesnostjo s kulturno-glasbenim programom. Slavnostni govornik bo prejšnji predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca.

Lojzeta Peterleta na letošnji osredni državni proslavi ne bo. FOTO: Tatjana Splichal

Da bi državne proslave združevale in ne delile

Enako kot predsednika stranke Tonina na osrednjo državno proslavo ne bo niti poslancev NSi. Eden od njih, Jernej Vrtovec, je izrazil željo, da bi državne proslave združevale in ne delile. »Spet se bomo ukvarjali s tem, kdo nastopa in kdo ne, namesto da bi bili ob dnevu državnosti enotni, ponosni,« je njegove besede povzela STA. Poslančev pomislek leti na izbiro prvca Magnifica za sodelujočega v kulturnem programu, saj je pred časom razkril, da na plebiscitu ni glasoval za osamosvojitev Slovenije, pa tudi kak incident je v preteklosti na proslavah že sprožil.

Četverica predsednikov

Nasprotno se bo proslave udeležil poslanec SDS dr. Anže Logar, prav tako bo na njej ves politični vrh – ob predsednici še premier dr. Robert Golob, predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič in predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, ki je čast ožjega vrha oblasti branil na sredini maši za domovino v ljubljanski stolnici. Polno zastopana (z izjemo predsednice Tanje Fajon) bo delegacija stranke SD, enako tudi Svobode, prav tako bosta navzoča ministra iz vrst Levice Luka Mesec in dr. Asta Vrečko.

Specifičen pogled poslancev Levice

Zato pa, precej nepričakovano, na proslavi ne bo poslank in poslancev Levice. Kot je v sredo zelo pomenljivo pojasnil vodja poslanske skupine Matej Tašner Vatovec, sicer ne nasprotujejo proslavam na splošno, je pa stvar odločitve, katerih se bodo udeležili. Čeprav je, kot je poročala STA, program tokratne ocenil za »odličen«, pa je predvideno odsotnost poslanske skupine pojasnil z besedami, da imajo »specifičen pogled na to, kaj so bili dosežki leta 1991, predvsem za stanje in socialni status naših prebivalk in prebivalcev«.


Predlani Mitja Okorn, lani UKZ

Za osvežitev spomina: še posebej svečana in odmevna je bila osrednja državna proslava predlani, ob 30. obletnici slovenske državnosti, z njo pa je Slovenija formalno obeležila prevzem predsedovanja Svetu EU. Tedaj je ogromno pozornosti poželo krstno predvajanje filmske upodobitve Zdravljice v režiji Mitje Okorna. Nasprotno pa je lani s protokolarnim zdrsom na rdeči preprogi proslavo na svoj način zaznamovala predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.

Nalaganje
Nazaj na vrh