Načelo človekovih pravic ima svoje korenine v zgodnjem krščanstvu, je poudaril vatikanski zunanji minister, nadškof Dominique Mamberti, na mednarodnem zasedanju na rimski univerzi Urbaniana, kot je včeraj poročala ustanova Pro Oriente. Zasedanje z naslovom »Krščanstvo in verska svoboda: zgodovinske in sedanje perspektive« je priredila washingtonska univerza Georgetown v sodelovanju z inštitutom Acton.

Povezava med krščanstvom in svobodo je »izvirna in globoka«, je dejal nadškof Mamberti. Svoje korenine ima v Kristusovem nauku, eden njenih najbolj gorečih zagovornikov pa je tudi sveti Pavel. Ko Pavel govori o tem, da nas je »Kristus osvobodil za svobodo«, ima to posledice za celotno družbo.

Z milanskim ediktom, katerega 1.700-letnico smo obhajali v letošnjem letu, je načelo notranje svobode, ki ga je oblikoval sveti Pavel, doseglo široke množice, je pojasnil nadškof Mamberti. Milanski edikt pomeni začetek procesa, ki se je vtisnil v zgodovino Evrope in celotnega sveta. Ta proces je nazadnje privedel do definicije človekovih pravic in do priznanja verske svobode kot »prve in izvirne človekove pravice«.

Vatikanski zunanji minister je dejal: »Cesar Konstantin je videl, kako širjenje cesarstva temelji na možnosti vsakega državljana, da lahko svobodno izraža svoje versko prepričanje.« Izraz »svoboda« pa si ljudje seveda različno razlagajo. Razumeti ga je mogoče tudi v negativnem smislu, kot odsotnost sleherne obveze. Verska svoboda bi lahko pomenila tudi sožitje razuma in vere »in s tem postala nekakšen jez proti relativizmu in verskemu skrajništvu«,

Ob koncu je nadškof Mamberti še poudaril, da drugi vatikanski cerkveni zbor z izjavo o verski svobodi (»Dignitatis humanae«) ne oznanja novega nauka, pač pa v središče postavlja splošno človeško izkušnjo, da se vsi ljudje čutijo poklicane iskati resnico: »V tej resnici se srečamo z možnostjo razumnega prakticiranja svobode. In ravno v tem odnosu odkrijemo pristno dostojanstvo človekove osebe.«






Vir: Kathpress
Foto: arhiv Družine (T. P., O. N.)