Nadškof Gianfranco Ravasi je v ponedeljek, 15. oktobra nastopil novo službo predsednika Papeškega sveta za kulturo. Papež Benedikt XVI. ga je imenoval 3. septembra, nasledil pa je kardinala Paula Pouparda.

O delovnem načrtu je Ravasi povedal, da bo najprej skušal spoznati delovanje in organizacijsko strukturo Papeškega sveta za kulturo in ljudi, ki tu ustvarjajo in izvajajo določene projekte. Z njimi se želi pogovoriti o njihovih zamislih in projektih, ki so se že izkazali za učinkovite. Izpostavil je dialog z neverujočimi, dialog med vero in znanostjo, ter izdelavo poročila o novih težnjah sodobne kulture in o sekularizirani družbi, pa tudi dialog o tako imenovani alergiji na verske teme o cerkvenem imetju. Vsemu temu želi nadškof Ravasi dodati še svoj pečat. Delo predsednika Papeškega sveta za kulturo je zanj izziv, je dejal in pojasnil, da so bile tudi njegove dosedanje službe povezane s kulturnim področjem, vendar so bile veliko bolj omejene na italijansko kulturo ali na dialog med italijanskimi cerkvenimi skupnostmi. Sedaj je vesel, da se mu odpira novo obzorje tega področja, ki je veliko širše, pa tudi zapleteno. Monsinjor Ravasi se veseli dediščine, ki mu jo je zapustil kardinal Poupard, prav gotovo velika osebnost ne le v Italiji in Franciji, temveč po vsem svetu, njegova navzočnost in 25 let trajajoče delo na Papeškem svetu za kulturo pa je močno vidna v današnji podobi tega vatikanskega dikasterija.

Razmerje med vero in kulturo je novi predsednik označil za zelo zapleteno zvezo, ki utegne postati še občutljivejša. Danes se namreč taka družba v veliko primerih odziva na krščanske vrednote s posmehovanjem, ironijo in sarkazmom. Taka sovražna naravnanost do krščanstva otežuje prizadevanje za medkulturni dialog in dialog s sodobno kulturo, je poudaril Ravasi in dodal, da ta dialog postaja vse bolj zahteven, morda celo bolj kot v preteklosti, ko sta ga omejevala na primer marksizem in idealizem.