FOTO: Tatjana Splichal

Nadškof Ivan Jurkovič, stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi, je konec minulega tedna nagovoril udeležence šestega letnega zasedanja o medverskem dialogu, tokrat na temo »Vloga vere v času koronavirusa«, poroča Radio Vatikan. Kot je dejal v uvodu, je »odkrit dialog sredstvo, s katerim lahko pozitivno vplivamo na svet«.

Po besedah nadškofa Jurkoviča se vsi zavedamo, kako uničujoča je bila epidemija koronavirusne bolezni, pretresljivo pa je predvsem dejstvo, da pred dobrim letom te bolezni ni nihče poznal in si ni mogel predstavljati, kako močno bo pretresla svet. Umrlo je na sto tisoče ljudi, mnogi so še vedno težko bolni; veliko podjetij po vsem svetu se je zaprlo, nekatera med njimi se ne bodo nikoli več odprla; gospodarstvo v številnih državah je povsem porušeno, proizvodnja zaustavljena; marsikje je bilo izobraževanje omejeno na daljavo, ali pa ga sploh ni bilo.

Tudi žrtve lakote so žrtve koronaepidemije

Vatikanski diplomat je pri tem izpostavil, da so posledice epidemije najbolj prizadele migrante, begunce, staroselce, otroke in matere, torej osebe, ki so že pred njenim izbruhom trpele veliko pomanjkanje, z epidemijo pa se je njihov položaj še poslabšal, tako da so mnogi umrli tudi zaradi lakote. Po mnenju nadškofa Jurkoviča bi morali tudi te osebe prišteti med žrtve novega koronavirusa.

Nadškof je ob tem spomnil še na druge posledice epidemije, ki so sicer manj otipljive, vendar kljub temu škodljive. Po njegovih besedah so najbolj zaskrbljujoče tiste, ki jih predstavljajo pretanjene notranje krize. Zdravstveni ukrepi, ki so bili uvedeni po vsem svetu, so sicer potrebni za zagotovitev varnega okolja za vse, je zatrdil vatikanski diplomat, vendar pa so izolacija, uporaba mask, izguba službe in dejstvo, da se ljudje niso mogli fizično srečevati z družino in prijatelji, vplivali in še naprej vplivajo na vsakega posameznika tako z duševnega, čustvenega kot duhovnega vidika.

Znova poudarjen pomen človeškega bratstva

Kot je pojasnil nadškof Jurkovič, si Bog želi občestvo, ki med seboj živi v miru, epidemija pa je še povečala že obstoječe napetosti in ogrožanje povezanosti med posamezniki, ljudstvi, kulturami in narodi, povečala pa je tudi razlike, saj države precej sebično pristopajo k zagotavljanju varnosti za svoje državljane. Vera nas uči nesebične ljubezni in poudarja, kako je vsak odgovoren za to, da poskrbi za brate in sestre. Nadškof Jurkovič je ob tem znova izpostavil človeško bratstvo, katerega pomen vedno znova poudarja tudi papež Frančišek.