Arhitekt, teolog in jezuit Robert Dolinar je 13. oktobra 2011 ob otvoritvi Meseca oblikovanja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani prejel nagrado za oblikovanje Kapele našega Gospoda, sporočajo s Tiskovnega urada SŠK. Opremljanje prostora, ki se nahaja v tretjem nadstropju Ignacijevega doma duhovnosti na Ulici stare pravde 11 na Poljanah v Ljubljani, je sad umetnikovega postopnega prizadevanja in iskanja. Omenjeni sakralni prostor je na god sv. Ignacija Lojolskega, 31. julija 2011, blagoslovil ljubljanski nadškof dr. Anton Stres, namenjen pa je predvsem gostom duhovnih programov v domu.

Mesec oblikovanja, ki ga pripravlja Zavod Big z Dunajske ceste 22 v Ljubljani, nagrade podeljuje v štirih kategorijah: Oblikovanje leta, Interier leta, Brezčasni in Perspektivni. V kategoriji Interier leta 2011 sta bili izmed treh finalistov podeljeni dve nagradi za izjemen dosežek v oblikovanju interierja v preteklem letu. Kavarna Bikofe (avtorji Zavod Multipraktik in Rompom) je dobila prvo nagrado, Kapela avtorja Roberta Dolinarja pa je dobila častno priznanje žirije. Tretji finalist je bil hotel Cubo, avtorjev R. Kuharja in K. Kranjca.

Kot lahko preberemo v Katalogu oblikovanja, izdanem ob Mesecu oblikovanja 2011, je štiričlanska žirija v sestavi N. Grabar, L. Kavčič, T. Glažar in B. Pungerčič posebno priznanje utemeljila z naslednjo obrazložitvijo:

»Kapela v domu duhovnih vaj sv. Ignacija avtorja Roberta Dolinarja prejme posebno priznanje žirije za svojo likovno dovršenost in iskreno materialnost. Le-ta poleg neposrednega čutnega nagovora vzpostavlja poglobljeno in premišljeno simbolno govorico, ki navkljub sodobni in abstraktni interpretaciji liturgičnih elementov ohranja dialog s tradicijo prostora kot nosilca pomenov v krščanstvu.

Kapela je močno in celovito avtorsko delo, ki s svojstvenim in svežim pristopom k oblikovanju sakralnega prostora združuje odprto in sodobno razumevanje programa s pristnim spoštovanjem do vere in verujočih, ter ponuja harmonijo med sekularnim in religioznim razumevanjem duhovnosti.«


Janja Brodar pa je v prispevku z naslovom 'Za Boga ni nobena stvar dovolj dobra' v reviji Polet zapisala:

»Simboli nas nagovarjajo v jeziku svetovljana – z motorno žago oblikovan križ, riba, rdeča brazda na steni, večna luč za razpokanimi vrati neobtesane monštrance v niši na opraskani steni, ki služi tabernaklju in … ne, ne smem povedati vsega. Simbolika presega brezglavo sledenje predpisani tipologiji, je namreč poglobljena do bistva in doseže celo tiste, ki o krščanstvu nimajo pojma. Nenavadno za kapelo je tudi, da nas vabi, da se dotikamo mehkih tal, grobih lesenih kipov, reliefnega pohištva – nagovarja in osvobaja nas še na telesni, ne le na duhovni ravni. Kot da sta strast in tišina pravzaprav eno in isto. Želimo si, da bi bila ta kapela naša dnevna soba. Kdo sploh potrebuje kavč in televizijo?

Vsaka družba ima tako arhitekturo, kot si jo zasluži (F. Košir). In sodobna družba gradi prostore, ki imajo utilitarni namen, prostore, ki funkcionirajo, proizvajajo, prodajajo, okupirajo. Nikjer pa ni sodobnih sakralnih prostorov. V družbi, ki je obsedena s količino in hitrostjo, se prostori za duhovnost pač ne gradijo – za to se potrebujeta premišljenost in čas. Šele po obisku krasne male raritete na Poljanah se človek zave, da nam tega resnično močno primanjkuje. V svojem hitenju in načinu projektiranja se sami sebi zazdimo pravi barbari. Tudi Plečnik je dejal, da kjer hočete doseči najvišjo umetnost, tam mora botrovati nekaj skrivnostnega. In če, tudi po njegovem, za Boga ni nič dovolj dobro, je pa kapela gotovo dobra za nas – in za iskanje našega izgubljenega srca.«

Besedilo je v celoti dostopno na spletni povezavi http://www.polet.si/sund/za-boga-ni-nobena-stvar-dovolj-dobra.


Pogovor za tednik Družina

5. junija letos pa je bil v tedniku Družina objavljen pogovor novinarke Ksenje Hočevar z Robertom Dolinarjem pod naslovom 'Dobra arhitektura nujno odpira vrata v druge svetove' (http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/9C0C132B431838E3C12578A2002D8F7B?OpenDocument).