V napadu na cerkev v Bagdadu je po uradnih podatkih življenje izgubilo najmanj 15 ljudi. Kot je poročala britanska medijska hiša BBC, je avtomobilsko bombo razneslo v mestni četrti Doura, ko so kristjani ravno zapuščali svetišče po končanem božičnem bogoslužju. Najmanj 28 ljudi je bilo ranjenih. Po navedbah tamkajšnje policije je največ žrtev kristjanov.

Polnočna bogoslužja na sveti večer so v Iraku od izbruha iraške vojne leta 2003 iz varnostnih razlogov pogosto raje odpovedali. V letošnjem letu so se kristjani v Bagdadu zanašali na okrepljene varnostne ukrepe, ki veljajo v iraški prestolnici.

V preteklih letih so bile cerkve v Iraku vedno znova tarče napadov. Leta 2010 je v oboroženem napadu na katoliško stolnico v Bagdadu življenje izgubilo več kot 50 ljudi.

Po ocenah iraškega pomožnega škofa Shlemona Wardunija pa zadnji napad ni nujno usmerjen proti kristjanom ali obhajanju božičnih praznikov. Res se je zgodil na božični dan, vendar ne zaradi praznika samega, je kaldejski pomožni škof v Bagdadu pojasnil v pogovoru za Radio Vatikan. Škof Warduni ne podpira tovrstnega scenarija. Po njegovih besedah stvari ne smemo mešati; v Iraku vedno znova prihaja do bombnih napadov, ti pa se zgodijo z različnimi motivi.

Iraški kristjani so v teh dneh po besedah pomožnega škofa izredno dejavni. Bogoslužja so dobro obiskana in med ljudmi vlada veselje. Položaj kristjanov v državi se ne razlikuje od položaja drugih iraških državljanov. »Zgolj zato, ker nas je malo, včasih dobimo vtis, da se kristjanom slabo godi«, je pojasnil škof Warduni. Ta razlaga pa je napačna. Kristjani ne zapuščajo dežele zato, ker bi jih posebej preganjali; Irak po škofovih besedah zapuščajo tudi muslimani.

Izmed nekdaj 1,2 milijona kristjanov jih je po ameriški zasedbi leta 2003 po navedbah kaldejskega patriarha Louisja Raphaela I. Sakoja deželo zapustilo okoli 600.000.





Vir: Kathpress
Foto: splet